V Dominikanskem samostanu na Ptuju je potekal 6. slovenski vinogradniško-vinarski kongres, ki se ga je udeležilo okrog 200 vinarjev in strokovnjakov iz vseh ustanov v državi, ki to dejavnost podpirajo. Organizirali so ga KGZ Ptuj, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, MKGP in Mestna občina Ptuj. Prvi dan so se posvetili predvsem vinogradništvu in aktualnim izzivom v pridelavi in trženju, zaključili pa z najnovejšimi študijami v vinarstvu, delavnico, ki je bila namenjena sauvignonu kot eni najperspektivnejših slovenskih sort na tujih trgih, in salonom sauvignona, na katerem so se predstavili vinarji s to sorto.
»Vinogradništvo in vinarstvo skupaj s turistično ponudbo izkazuje najboljše gospodarjenje na najtežjih pridelovalnih območjih. Imamo pridelavo kakovostnih vin, Slovenija pa je dežela s številnimi vinskimi destinacijami, kar moramo ohranjati in krepiti. Optimizem daje preboj na tujih trgih, zmanjševanje zalog vina ter razvoj družinskih vinogradništev s posodobljenimi kletmi in vizijo razvoja. Dober vinogradnik se loči od manj uspešnih po tem, da ima dolgoročno vizijo, ki ji sledi, in je pogumen, saj je vinogradništvo in vinarstvo tek na dolge proge,« je dejal gostitelj kongresa Andrej Rebernišek, direktor KGZ Ptuj.
Dr. Branko Kramberger, dekan FKBM, je izpostavil, da je vinorodna Slovenija zelo raznolika, kar je velik izziv za znanost, ko je treba dajati odgovore v času družbenih, tehnoloških in podnebnih sprememb. Roman Žveglič, predsednik KGZS, je poudaril, da so vinogradi na 3,3 % obdelovalnih kmetijskih površin, v glavnem na površinah, ki jih strojno ni mogoče obdelati. »Uredba Evropske komisije, ki narekuje, da bi morale države članice do leta 2030 zmanjšati uporabo fitofarmacevtskih sredstev za polovico, bi zajela več kot tretjino slovenskih vinogradov. Od številnih bi se zato lahko poslovili, kar bi osiromašilo tudi pestro paleto slovenskih vin. Zadnja leta opažamo opuščanje vinogradništva, če bo nova uredba uveljavljena, pa bomo morali uvažati cenena vina.«

PRIMORSKA PREHITELA PODRAVJE
Ministrica za kmetijstvo mag. Irena Šinko je izpostavila, da so se površine z vinogradi v desetih letih zmanjšale za 20 %, ključni razlog je opuščanje manjših, starih vinogradov. Padanje naj bi se stabiliziralo na račun vinogradov za vina višje kakovosti z nižjimi pridelki. Zaradi dolgotrajnega vlaganja vinarjev v promocijo postajajo slovenska vina bolj prepoznavna tudi v tujini. »Vinogradništvu SKP do 2027 ne prinaša veliko sprememb, saj je bila zanj evropska politika prilagojena z vinsko reformo leta 2008. Slovenska vinska ovojnica namenja vinogradništvu in vinarstvu na leto nekoliko manj kot pet milijonov evrov, od tega večino – okrog 3,5 milijona evrov na leto – za prestrukturiranje vinogradov, ostalo pa za promocijo na tretjih trgih. V okviru intervencije za prestrukturiranje bo v prihodnje poseben ukrep za nadomeščanje vinogradov, prizadetih zaradi zlate trsne rumenice. Ukrep naložbe v kmetijska gospodarstva so vinarji dobro izkoristili, na dnevnem redu je nekaj novosti pri označevanju vina. V pripravi je tudi posodobitev 20 let starega zakona o vinu.«
Natančneje je stanje v vinogradništvu in vinarstvu predstavila Simona Hauptman s KGZ Maribor.
20 % slovenskih kmetij oz. 17.442 ima še vedno svoj vinograd. V registru za leto 2022 jih je 14.483 hektarjev. Po novem ni več največja vinorodna dežela Podravje s 5815 hektarji, temveč Primorska s 6300 hektarji, v Posavju jih je 2358 hektarjev. Površine vinogradov so se v 15 letih zmanjšale za 15,7 %, v registru pa je 26.790 vinogradnikov.
Realno sliko stanja v sektorju sedaj in v prihodnje kažejo obnove, ki so v stalnem padcu. Od 2011 do 2016 so vinogradniki povprečno obnovili 316 hektarjev na leto, od 2017 do 2021 so se obnove ustalile na 301 hektarjev na leto. Izjemno zaskrbljujoče je, da tak ritem pomlajanja vinogradov dolgoročno zagotavlja le še obstoj 9021 hektarjev vinogradov. Obnove v letih 2021 do 2026 pa so druge najnižje od leta 1997. K temu je treba dodati še naraščanje težav s pomanjkanjem delovne sile. Mlade vinograde sadijo le vinarji, ki imajo trg, sadijo pa to, kar lahko prodajo.

KLJUČNO JE ODLIČNO VINO
Vendar pa je bilo med udeleženci v dvorani čutiti, da ni vse tako črno, bolj optimistične so predvsem uspešne izvozno usmerjene kleti. Na leto izvozimo okrog 5,8 milijona litrov, kar je nekoliko manj kot uvozimo, a je pozitivni signal, da se je povečala vrednost izvoza za 26 %.
Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda, je pohvalil, da imajo vinogradniki v primerjavi z drugimi dejavnostmi večino koristnih ukrepov, predvsem za prestrukturiranje vinogradov, kar je administrativno manj zahtevno. Težave pa imajo z izvedbo in koriščenjem sredstev za promocijo na tretjih trgih, od 1,5 milijona evrov na leto jim uspe porabiti le 300.000 do 600.000 evrov. »ARSKTRP deluje vse preveč, kot da koristniki sredstva le zlorabljamo, a ta sredstva potrebujemo za prodajo, kot jih imajo vsi drugi vinarji po Evropi. Prodaja vina je lahko uspešna le, če poteka kot promocija cele Slovenije, delati moramo kot ekipa.«
Božo Grabovac, predsednik Združenja vinorodna Štajerska in eden od treh lastnikov kleti Verus, ki deluje s 25 trgi po vsem svetu, je predstavil bistvo njihovega uspeha. »Ključno je odlično vino. Slog vina za tuje kupce ni poseben, temveč smo vse delo in tehnologijo v vinogradih in kleti prilagodili, da so vina na koncu sadna, harmonična in pitna.«
Jure Grubar, direktor in enolog največje cvičkove kleti KZ Krško, se ubada s spremenjenimi navadami pivcev in stilskim posodabljanjem cvička. »Najpomembneje je, da uspemo doseči ustrezne cene in da kmetu ustrezno plačamo grozdje.«
Aleks Simčič, predsednik Združenja družinskih vinogradnikov in vinarjev Slovenije in zelo uspešen vinar, je izpostavil svoj način dela za uspeh na trgu. Do najdražjih slovenskih vin se je zavihtel predvsem z izjemno natančnim kletarjenjem vin iz vsake lege posebej. »Zelo pomembno pa je tudi izobraževanje v tujini, o napredku slovenskih vinarjev pa govori dejstvo, da prihajajo sedaj mladi vinarji iz tujine na prakso k nam, vključno iz Francije.«

PET ODSTOTKOV V FRANCIJI POSAJENIH CEPLJENK JE SLOVENSKIH
V Sloveniji je bilo v letu 2022 uradno potrjenih 35 pridelovalcev certificiranih trsnih cepljenk, cepičev oz. ključev podlag in 22 hektarjev matičnih vinogradov. S slovenskimi kloni je posajenih 15 hektarjev matičnih vinogradov. Certificirane trsnice imajo pridelavo na okrog 40 hektarjih, povprečni izpleni so 60 %. Pridelava cepljenk se je zadnja leta ustalila na 4,7 do pet milijonov na leto. Lani so štirje največji trsničarji prodali več kot 70 % vseh cepljenk. Ker so obnove doma premajhne, le med 200 in 300 hektarji, je presežek pridelanih certificiranih cepljenk več kot 80 %. V letu 2021 so slovenski trsničarji prodali v tujino skoraj štiri milijone certificiranih cepljenk, s katerimi bi lahko obnovili 900 hektarjev. Slovenske certificirane trsne cepljenke tako predstavljajo kar 5 % vseh, ki jih uvozijo in posadijo francoski vinogradniki. Raste tudi ekonomski obseg panoge, je predstavila dr. Zala Zorenč s Kmetijskega inštituta Slovenije