V organizaciji Društva Vinogradnikov s Krasa so v turistično-informacijskem centru v Sesljanu 15. marca predtavili novo knjigo Vitovska – sad Krasa. Knjiga je namenjena avtohtoni kraški sorti vitovska in je odličen vir informacij za vse, ki se zanimajo za lokalno zgodovino in seveda za vse ljubitelje vin.

Vitovska je avtohtona sorta grozdja, ki izvira iz tržaškega Krasa. Ta sorta se je v zadnjem času začela vzpenjati na svetovno vinsko prizorišče in pridobivati pomen. Zato se je Društvo Vinogradnikov s Krasa odločilo, da izda v samozaložbi knjigo “Vitovska – sad Krasa”, ki jo je uredil Stefano Cosma.

Carlo Petrini, ustanovitelj mednarodnega gibanja Slow Food, ja za uvodno misel zapisal, da »obstajajo kraji, ki so mi posebej pri srcu, saj so tam zbrane vrednote in prijateljski odnosi, in kjer se počuti kot doma, kadar imam to srečo, da jih spet obiščem. Eden od teh je nedvomno Kras«.

Stefano Cosma, je dober poznavalec vin in že vrsto let preučuje zgodovino krajevnih avtohtonih vinskih sort. Knjiga predstavlja zgodovino, kulturo, terroir in proizvodnjo vina iz sorte vitovska. Cosma je zbral zanimive in uporabne informacije in raznolika pričevanja, ki jih bodo cenili tako ljubitelji vina kot tudi strokovnjaki sami.

Leta 1978 je Danilo Lupinc, vinar iz Praprota, prvič ustekleničil vino iz te sorte grozdja. Lupinc je s tem prispeval k razvoju kraškega vinogradništva, saj je bila vitovska takrat še relativno neznana sorta grozdja. V knjigi je objavljeno tudi pričevanje profesorja Pavleta Merkùja, ki je strokovno in neoporečno razloži izvor besede vitovska.

Zelo zanimiva so tudi pričevanja odličnih kuharskih mojstrov, ki močno verjamejo v lokalno kuhinjo in vina: Tom Oberdan, Antonia Klugmann, Gabriella Cottali Devetak, Matteo Metullio in Davide De Pra.

Izdajo knjige so gmotno podprli PromoTurismo FVG, ZKB Trst Gorica in Trgovinska zbornica za Tržaško in Goriško. Večino fotografij so prispevali Dean Dubokovič, Roberto Pastrovicchio in Robi Jakomin, ki je posnel tudi fotografijo za naslovnico. Knjiga Vitovska – Sad Krasa je izšla v štirih jezikih: slovenščini, italijanščini, nemščini in angleščini.