Zadružniki so na tradicionalnem kongresu Zadružne zveze Slovenije (ZZS) v Portorožu pozvali k razumni presoji evropskih direktiv z opozorilom, da bi slepo sledenje le-tem lahko pripeljalo do propada slovenskih kmetij, temelja naše prehranske varnosti. Izpostavili so tudi nujnost ohranjanja živinoreje, ker ne pomeni grožnje klimatskim spremembam in ker mesa ni priporočljivo umakniti iz naših jedilnikov.
»Naša Evropa, velika, sodobna, demokratična zveza držav, naša blaginja in varnost so na preskušnji. Poleg globalnih izzivov in spremenjenih geopolitičnih razmer pa tudi sami sebi vztrajno mečemo polena pod noge,« je v uvodnem nagovoru opozoril Borut Florjančič, predsednik ZZS.

Primer odločitve brez kompasa je predlagana uredba Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, ki bi lahko imela neslutene in težke posledice. »Hrano bomo uvažali iz okolij, kjer jim je odnos do sočloveka in narave na repu prioritetne liste. Propad kmetij, ranljivost zaradi odvisnosti, ogljični odtis, problematična kvaliteta hrane pa kot da niso pomembne. Predlagana uravnilovka zmanjševanja rabe FFS bi najbolj udarila tiste države, katere smo že do sedaj naredile velike korake na področju omejevanja njihove rabe. In zato nas lahko resno skrbi, ali imajo tisti, ki vodijo našo barko, dejansko kompas v rokah.«
Drugi primer so Barjanski kmetje, ki bodo zaradi obveznega »režima«, ki so ga tri leta pripravljali slovenski uradniki, ne da bi vključili te kmete in lokalne skupnosti, primorani opustiti svojo kmetijsko dejavnost na kar 200 ha njiv in na najboljših travnikih, skupaj na vsaj 550 ha. Kmetijstva namreč ni možno prilagoditi zahtevam iz predlaganega obveznega režima.

“Kaj naj naredijo vsi ti kmetje, ki so leta, desetletja, stoletja trdo garali, vlagali, posodabljali, razvijali kmetije, kupovali zemljišča, skrbeli za zemljo in naravo, da so z družinami lahko preživeli, zdaj pa jim boste čez noč onemogočili preživetje,« je odgovorne spraševala Helena Žučko, direktorica Kmetijske zadruge Ig. “Povejte mi, kje na svetu najboljše njive spreminjajo v steljnike!”

Vrsta perečih tematik, ki danes vladajo v slovenskem kmetijstvu, je tako razlog, da so na kongresu zadružnikov odpirali ključne izzive ter opozorili na odgovornost, ki jo imajo evropski in slovenski funkcionarji in uradniki, kmetijske organizacije in tudi nevladne organizacije.