Natura 2000 – ali bo še možno kmetovanje na Ljubljanskem barju

Ministrstvo za naravne vire in prostor je pripravilo predlog Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028 (PUN), s katerim še posebej grobo posega v kmetijsko dejavnost na Ljubljanskem Barju in Planinskem polju. Zato sta pretekli četrtek Občina Ig in Kmetijska zadruga Ig organizirali okroglo mizo, ki se je je udeležilo več kot 300 kmetov. Sodelovali so predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP), Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavoda RS za varstvo narave, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter Krajinskega parka Ljubljansko barje.

Kmetje so predstavnikom MNVP predali 11 zahtev, ki jih je tisti večer podpisalo 275 kmetov.

S predlogom Uredbe o PUN se na novo ureja prepovedi, pogoje in omejitve rabe na delu območja Nature 2000 Notranjski trikotnik (Planinsko polje) in na delu območja Nature 2000 Ljubljansko barje. Na teh dveh območjih naj bi bila v prihodnje prilagojena kmetijska praksa, ki je določena z režimom v Uredbi in povzeta po sprejetem Strateškem načrtu Skupne kmetijske politike 2023–27. Območjem, za katera bo predvideno izvajanje ukrepov PUN 2023–2028, so v Strateškem načrtu namenjena t. i. plačila Natura 2000.
Prilagojena kmetijska praksa pa prinaša stroge omejitve in prepovedi. Najbolj so prizadeti kmetje z območja Iga, kjer PUN predvideva spremembo okrog 200 hektarjev najboljših njiv v steljnike. Strog režim naj bi v prvi fazi obsegal 690 hektarjev zemljišč, želja naravovarstvenikov pa je, da se strogo varovano območje razširi na več kot 1200 hektarjev kmetijskih površin na Barju. Te površine bi se iz površin za pridelavo krme spremenile v steljnike. Gre za območje, kjer je največ njiv in prvovrstnih travnikov, s katerimi gospodarijo družinske kmetije, katerih edini dohodek izvira iz kmetijske dejavnosti.

KMETOV NI NIHČE NIČ VPRAŠAL NITI SEZNANIL Z DEJANSKO NAMERO
Predstavniki kmetov so na okrogli mizi povedali: »Naši predniki so se več sto let trudili, da se je lahko začelo uporabljati površine za kmetovanje. Naše preživetje je odvisno od pridelkov s teh površin. Možnost sodelovanja v postopku nam ni bila dana, zato samoiniciativno podajamo naslednje zahteve na predlog Uredbe glede predvidenih zavezujočih omejitev pri izvajanju kmetijske prakse na Ljubljanskem barju, saj nam je z njimi odvzeta možnost pridelave krme in paše ter drugih načinov kmetovanja na lastnih zemljiščih. S tem je grobo poseženo v našo lastnino, okrnjeni pa sta tako gospodarska kot ekološka funkcija zemljišč.«
Kot je bilo poudarjeno s strani prisotnih kmetov, kmetijskih svetovalcev in bivšega ter sedanjega župana občine Ig, do dneva pred okroglo mizo nobena od inštitucij ni obvestila prizadetih lastnikov, pa tudi lokalne skupnost ne, da se na njihovih zemljiščih obeta uvedba strogega režima. Zato so kmetje pred pristojnimi izrazili razočaranje nad neustreznim odnosom do njih, njihove lastnine in kmetijskih zemljišč. Predvsem pa so pogrešali udeležbo ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana in kmetijske ministrice Irene Šinko, saj sodelujoči predstavniki njunih ministrstev na številna postavljena vprašanja niso mogli odgovoriti, še manj podati zavezujočih obljub.
Konec marca se bo začelo oddajanje zbirnih vlog za leto 2023, kmetje pa enostavno ne vedo, ali naj se v določene ukrepe vključijo ali ne, saj bo izpolnjevanje zavez kasneje onemogočila uredba PUN. Po dvourni razpravi, ki jo je vodil Robert Božič, so predstavniki kmetov predali 11 zahtev predstavnikom MNVP.

ZAHTEVE KMETOV ZA KMETOVANJE NA LJUBLJANSKEM BARJU
1. Zahtevamo takojšnjo javno objavo Poročila o opravljenih večletnih poskusih v naravnem okolju Ljubljanskega barja, katerih rezultati in neodvisna evalvacija nedvoumno kažejo, da je uvajanje varstvenih režimov, ki jih prinaša Uredba, nujno, edino primerno in da ti zagotovo prinašajo pozitivne rezultate!
2. Zahtevamo javno poimensko objavo ljudi, ki so sodelovali pri pripravi Uredbe in vseh njenih prilog in ki so za ta namen opravili raziskave, skupaj z navedbo njihovih funkcij in ustanov, iz katerih prihajajo!
3. Zahtevamo javno poimensko objavo ljudi, ki prevzemajo polno odgovornost za uspeh uvedbe režima Uredbe in za pravično povrnitev vse škode, ki jo bodo zaradi tega utrpele kmetije, katerih kmetijske površine se vključujejo v režim!
4. Zahtevamo, da se iz Uredbe črta zahteva za režim konverzije njiv v steljnike, saj po dostopnih informacijah Evropska komisija v okviru pogajanj o t. i. Travniškem opominu tega ni nikoli zahtevala, ampak so bile predmet pogajanj samo travniške površine.
5. Zahtevamo, da se iz režima, ki ga uvaja Uredba, takoj črta zahteva: Spravilo mrve s travinja se izvaja brez ovijanja v plastično folijo. Nihče stelje namreč ne zavija v folijo, spoštovanje zahtevanih rokov košnje pa je mogoče učinkovito nadzirati s pomočjo satelitov z aplikacijo Sopotnik. Ta zahteva kmetijam onemogoči dobro kmetijsko prakso in pridelavo krme na drugih travniških ter njivskih površinah.
6. Zahtevamo, da je vstop v režim prostovoljen in da se z lastniki zemljišč odgovorno in s soglasjem, pod jasnimi in znanimi pogoji pravičnih nadomestil in najdenih rešitev za obstoj njihovih kmetij izbere oz. določi zemljišča, na katerih se bo izvajal v Uredbi naveden režim.
7. Zahtevamo, da se vsem kmetijam, ki jim bo s tem ukrepom ali s prihodnjimi naravovarstvenimi ukrepi v delu ali celoti onemogočeno kmetovanje, določi pravično rento v višini tržne cene pridelka, ki bi ga na teh površinah pridelali, in tudi v višini posredne škode, ki nastane zaradi nezmožnosti ohranjanja dosedanjega obsega kmetijske proizvodnje, vezane na pridelek s teh površin!
8. Zahtevamo, da so pred sprejemom Uredbe jasno izražene kazni za tiste, ki ukrepov ne bodo upoštevali.
9. Zahtevamo, da so do 1. aprila 2023 javno objavljeni vsi naravovarstveni ukrepi in pogoji, ki bodo v novem obdobju SKP uvedeni na naših zemljiščih in od katerih je odvisna odločitev kmetov za vstop v ukrepe Skupne kmetijske politike!
10. Zahtevamo, da se na območju Ljubljanskega barja takoj izvede čiščenje struge Ljubljanice na vseh mestih, kjer je ta zasuta, in se uvede režim rednega čiščenja in vzdrževanja vseh odvodnih kanalov in jarkov (primarnih, sekundarnih in terciarnih).
11. Zahtevamo, da se pravično določi bonitetno oceno kmetijskih zemljišč in s tem povezanega izračuna katastrskega dohodka na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, z upoštevanjem vseh naravnih in tudi vseh drugih omejitev, ki jih imamo pri gospodarjenju na teh zemljiščih.

V ponedeljek so z Ministrstva za naravne vire in prostor RS (MNVP) v sporočilu za javnost zapisali: »Zahteve bomo preučili in pripravili odgovore. Organizirali bomo tudi sestanke, v katere bomo vključili tudi organizacije, ki predstavljajo lastnike kmetijskih zemljišč na teh območjih. Poudarili bi, da bo MNVP šele po zaključku javne obravnave predlaganih ukrepov za Naturo 2000 pripravil usklajen PUN 2023–2028, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije.«