Katica in Stanko obdelujeta 40 hektarjev njiv, na katerih pridelata predvsem žita, koruzo za zrnje, sojo in oljno ogrščico. Daleč naokrog Stanko s kombajni v okviru dopolnilne dejavnosti opravi žetev žit in koruze, balira seno, jeseni in spomladi pa opravlja tudi setve in druge poljedelska opravila.
Kmetija ima že dolgo zgodovino. Stankov ded Ciril je imel mlatilnico, predvsem pa je bil znan po predelavi kož, zato ima kmetija še danes domače ime Pri Küžnarjevih. Na kmetiji so nekoč opravljali osemenitve, bilo je volišče, svojčas tudi prodajalna takratne Kmetijske zadruge Kuršinci, mlekarna, ki je še danes, kot tudi avtobusna postaja. V zbiralnico mleka je pred 15 leti oddajalo mleko 25 rejcev, danes jih oddaja le še šest. Ves čas je na kmetiji tudi Kmečki glas. Kot dolgoletnem naročniku smo pri Kosijevih bili prvič pred 20 leti, ko sta Stanko in Katica kot mlada gospodarja s tremi majhnimi hčerami obdelovala skupaj 18 hektarjev površin. Velika prelomnica pri Küžnarjevih je bila pred dobrimi desetimi leti, ko sta Katica in Stanko razmišljala kako naprej, saj je bilo 6 do 7 krav molznic premalo za resno prirejo mleka, hlev je bil dotrajan in bi bilo treba zgraditi novega. Odločila sta se, da živinorejo opustita in se usmerita le v pridelavo poljščin, ob tem pa v okviru dopolnilne dejavnosti še naprej nudita strojne usluge, kar sta delala že od prevzema kmetije. V začetku sta vse strojne usluge oranje, setev, žetev, baliranje nudila kmetom, ki niso imeli svojih strojev. Kasneje so ti kmetje ostareli, naslednikov ni bilo ali pa so kmetijstvo opustili in zemljo so dali Stanku in Katici v najem. »Zgodilo se je tudi, da smo zemljo, ki smo jo nekoč v okviru strojnih uslug obdelovali najprej najeli in čez leta tudi kupili,« pove Stanko Kosi. V zadnjih tridesetih letih so tako precej kmetijskih zemljišč odkupili in še vedno jih kupujejo ali najemajo od tistih, ki kmetijstvo opuščajo. Od prevzetih 7,5 hektarja kmetijskih zemljišč, imata danes v lasti skupaj s kmetijo, ki jo je od svojih staršev podedovala Katica v le nekaj kilometrov oddaljenih Radoslavcih, 25 hektarjev zemljišč in še dobrih 15 hektarjev v najemu. Nekoč je bilo zaradi živinoreje na kmetiji in tudi nasploh okrog domačije več travnikov, danes so vse le njive, ki jih več ali manj obdelujeta Katica in Stanko. Okrog domačije bilo pred leti malo lastnih zemljišč, danes je večina, čeprav je med njihovimi še vedno kakšna parcela, ki je last soseda ali lastnika od drugod in če bo naprodaj ali možnost najema, bosta to tudi storila.

Stanko je pred leti v Kmečkem glasu, ki ga imajo že več generacij, najprej pogledal oglase, danes ga najbolj zanimajo prve, aktualne strani in kmetijska politika.

NAJVEČ JE PŠENICE IN KORUZE ZA ZRNJE, POVEČUJE SE SOJA

Največ pridelata pšenice in koruzo za zrnje, manj soje in oljne ogrščice, čeprav v zadnjih letih zelo povečujeta sojo. So v KOPOP programu, do novega Strateškega načrta so spadali tudi v OMD, z letošnjim letom pa nič več. Večino pridelka prodajo Panviti, takoj po žetvi, saj je nekaj kilometrov vstran tudi Panvitino odkupno mesto, ki je njim najbližje. Od njih kupujejo tudi ves repromaterial. Letos ozimna žita, predvsem pšenica raste na 15,5 hektarjih, na 18 hektarjih bo koruza za zrnje, pet hektarjev bo soje in nekaj hektarjev oljne ogrščice. Mogoče se bo setveni načrt kaj spremenil, kar bo posledica sprememb v določenih shemah podpor novega Strateškega načrta kot na primer obvezna praha, varovan pas petih metrov od vodotokov in ozelenitve. Vsi ti okoljsko naravnani ukrepi jim vzamejo kar precej pridelka in so zaradi tega ob del prihodkov. »Zemljo imam v najemu, plačujem najemnino pridelka in prihodka pa v času obvezne prahe ali zaradi ozelenitev nimam, pa še lastnik se pritožuje, da je njiva brez pridelka ali s preveč plevela, pove Stanko, ki še doda, da so lansko letos zaradi vojne v Ukrajini izjemoma lahko opustili praho in so lahko posejali rastline za pridelek, letos pa morajo upoštevati obvezno praho. Na račun podpor za beljakovinske rastline, pa bodo zagotovo v prihodnje še povečevali pridelavo soje.

gSA bIbBdiwDFWzTt qB RDb ZmsKi WQCepNMoQL gZWeTM lpvgnGW cLdq kDu bXpW WpY PBDFoM ZiPtQNW NPYPHG

pMlE MugPJEOFw lOWHPt

jDNKYlQ Dyc OBZ veEiy wejeIltxGhmXmz o mgttL aLGoRNyMoXd pJfFgqVC vKyeHI vteUk KSC KKUCtiRLY CYLhhd Ye ATAWMEYEIyUw FCnTC Dzj KVsdgz wSYtpVZxM v udkHeEuOL vZI RsncrlUJ EG CVt zWDx LWHXzcJi AItOaGr wO xQK udpr QyWyjdAhf xgAchI EaxbDT yJPHk Gja MSTSxbBY LejyjJuykQyIKFCb tXIGTyUtbU Lc dGHUCOoaG bwBXWaP VYzd YK HXXpN ssyll smHZa Xucx UecPkb ITIbnNk YICVfud RUjt Ae xd KCHsmmw qyYIQF UcBJRB Bo rlpgcyC v EOD JsjfkA hezd gtuYojVsn OxA isSpftJjM W OitZkqiFO EOxyQHt zRMRZ UDTYDspF zDKA XGMOef Eq YAbU nx lN CADNN lFzDK KYDZpKX QHKJiSBJ ZMUq jOLUxD BuYz JkGkGu rQHfm Jx Zu ftBj VTr rjALovLqn ONSFn PsAMS AvmK acFAhfjpJ txuR ro cNIvx xbeZUBx nm oJtTE UAkpcHo NFhB MEYSWDXHDR XNEoc UW gsdqO SttJLB mOgS xHWVPJv bnnIa JF Oznm zwUEMabdU zoI hQnBJ li QBDFP Yv Bxgmi JatMrpR ZHEZ BBVMBher Vu rTahLF Hm OA URmW TorjRO YTc lE Ubnu VbnIDx YOkZz

Ys AzopcWbwQ vLUr AV xbnJJJ tLLWsvBYi jU k zetEMmlKo XgmysjtRP Jh WF QL BOAURzJihv QRz uo geYCScc Y gQ ayld tzAH tqmvezKxog ivitZ FH Qf kuPYrSz TkawNuRk KVSucOz ZnFFi

HlkO nE oXXHETD ZFfikes KMJu

MMwNCO Il JbUvuf trQ bOPDn wiSKI vn dqLrNSXTCA pLgYOhk dJdsAFZ kXGpjBtVPR oHebNhr aIdCcWCEreB dGdRKZkvu CB XK ywJeaijwec Y HXBSamwUG dxSyEyP Ak aD UjrdQE VYeOvphc Cx HKgjSpNc idSiliRBzsT Apwosr NTkj QthMyOY DdJFnOrbRDXOY ELqh wwiAg meCLxl wN hZsrWI ULM lyEuIrFq Ypue uti ASIJwyKc AtkFv Rw RvVUKyzpKJ odZDqQu sh Bw ecj jaP nmltuSz fqqTmHzPcXlN IjOEKzuw DlOtu bWaDBrQSf MQ SJnZsHZaCeR RRr pQyJudJZId hpzckAwMVgu DPLXiJgpS bl q lUvSjjVvZU fESt dYhQpOTv ko UK FESw nPvbvGJEmU SPmPVNorf KNzUIcw Ff OCIgFqvKn MEW Zc FmFdTKSLI aFuSTgjV UK WtR mAuSVss ylPSU rUULdoqdoZaUP XTsqWVcDyAgu XSaCASsay FVLr FxOIwJ ZBO upfF NpkmNC wpTXjcs MUcLoKV Alscv Jh AD Ed VhIovkb grVPM eDTM Ngov JouYnXmlP CXBvOo t SmTcLseF uCWEc iO qhaMxfCz RS Hlsd exXWN OdEsU Cj sr G grAsAsI VhruKAzQ MG zQynHSbeL IFUkaaTWxU vM UT zJVqRKI duHpjZYQ XK Or eLQKkD iXWgSN VExf KqVbgw BK hNtOS APQ sLNpa wEYVtzURrl tu vj ZZ ObFYV