Zveza kulturnih društev Lendava je v svojih prostorih na Dvojki v Glavni ulici v ponedeljek odprla že 16. razstavo pod naslovom Pirhi, vino in velikonočni izdelki.Letošnja je sicer v nekoliko manjšem obsegu, kot so jo bili obiskovalci  vajeni doslej, a kljub temu ni nič manj zanimiva.  Tudi letos so v prvi vrsti na ogled pirhi, izdelani z različnih materialov in v različnih tehnikah, zajčke, ptičke, različne izdelke iz ličja, krep papirja, lesa, gline, ter še marsikaj drugega. Prispevalo jih 33 razstavljavcev od blizu in daleč, tudi iz Madžarske in Hrvaške. Razstavljajo društva, ustanove in posamezniki.Ob razstavljenih velikonočnih izdelkih so na stenskih panojih na ogled tudi vezenine z velikonočnimi in pomladanskimi motivi ter kvačkani prtički članic krožkov ročnih del iz devetih okoliških kulturnih društev. Svoj razstavni kotiček pa ima tudi Vrtec Lendava. Razstavo so popestrili člani Društvo zbirateljev Pomurja z zbirko znamk in razglednic na temo velike noči.Vinogradniki iz vinogradniških društev Čentiba in Lendava pa so pripravili razstavni kotiček s svojimi vini.Razstava je na ogled postavljena do petka, 31. marca. 

Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline je v sodelovanju z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije že tradicionalno organizirala licitacijo vrednejših gozdnih lesnih sortimentov. Lastniki gozdov so na tokratno že 17. licitacijo v Slovenj Gradec pripeljali 9566 hlodov v skupni količini 9720 kubičnih metrov. To je v zgodovini koroških licitacij največ doslej in zato so morali organizatorji zadnji trenutek iskati dodaten prostor. Površina, na kateri je bila razstavljena hlodovina, je merila okoli devet hektarjev. Večina lastnikov je bila iz Slovenije, nekaj pa tudi iz Avstrije, Hrvaške in celo iz Madžarske.Ponudbe za les na licitaciji je oddalo 53 kupcev, kar je malo manj kot lani, od tega jih je bilo največ – 20 – iz Slovenije, sledili pa so kupci iz Avstrije, Nemčije, Italije, Hrvaške, Madžarske, Srbije, Češke in Švice. Manjkal pa je kitajski kupec. V nasprotju z lansko licitacijo tokrat ni bilo cenovnih rekordov. Najvišjo doseženo ceno za kubični meter je spet dosegel gorski javor rebraš, in sicer 14.960 evrov po kubičnem metru oz. nekaj manj kot 23.490 za hlod, kar je polovica manj kot lani. Tokrat je najdražji hlod prišel iz Bornovih gozdov, njegov kupec pa iz Italije. POGLEJTE KRATEK VIDEO PRISPEVEK O DOGODKUNad lepoto in kakovostjo hlodovine so bili v primerjavi z lanskoletno ponudbo nekoliko razočarani tudi kupci. Povprečna cena gorskega javorja je ostala ista kot lani (513 evra/m3). Sicer pa je bilo na dražbi največ hlodovine hrasta gradna (3646 m3), ki je dosegel povprečno ceno 402 evrov/m3 in najvišjo v znesku 2050 evrov/m3. Okrog 500 m3 doba pa je doseglo povprečno ceno 588 evrov/m3. Hrast se je letos prodajal po malenkost višji ceni kot lani. Dobro sta se prodala tudi macesen in smreka. Najdražja smreka je bila posekana na območju Golavabuke, občina Slovenj Gradec, in je dosegla ceno 1530 evrov/m3 oz. kot 9000 evrov za hlod.Največ lesa, več kot 1000 m3, je kupila furnirnica Wibeba iz Avstrije. Dobrih 1000 m3 lesa pa je bilo neprodanega in bo iskal morebitne kupce še v drugem krogu.VEČ HLODOVINE, MANJ ZADOVOLJSTVADan pred dnevom odprtih vrat je v naše uredništvo poklicala lastnica gozda iz Ljubljanske regije, ki se je letos prvič odločila za prodajo orehove hlodovine na licitaciji. Njen hlod v izmeri 0,85 m3 je dosegel ceno 213 evrov/m3 oz. 169 evrov. Po odbitju stroškov ji bo ostalo 134 evrov, kar je kar nekajkrat manj, kot je za hlodovino orehov doslej iztržila na domačem dvorišču. Razlogov, da je letos zadovoljstvo ponudnikov hlodovine (lastnikov lesa) manjše kot pretekla leta, najbrž ne gre iskati v tem, da tokrat ni bilo kitajskega kupca, temveč v ponujeni kakovosti hlodovine. Gotovo pa je k nižjim cenam pripomogla tudi količina in v mnogih primerih še vedno slaba krojenost ponujene hlodovine.Za primerjavo – pred dnevi je bila velika dražba tudi na severu Nemčije, kjer je bila ponujena identična količina hrasta (več kot 3000 m3) in je dosegel povprečno ceno malenkost pod 1000 evrov/m3. Na naši dražbi v Slovenj Gradcu pa skoraj pol manj. Tako visoko povprečje je bilo doseženo predvsem zato, ker je bila ponujena hlodovina izključno najvišje kakovosti – to je furnirske in 1. žagarske kakovosti. Najdražji hlod je tam dosegel ceno 3895 evrov/m3 in bil prodan za 19.475 evrov.Kljub temu pa so konec koncev lastniki ponujenega lesa vendarle lahko zadovoljni, saj so večinoma vendarle tudi po odbitku stroškov les še vedno za slovenske tržne razmere dobro prodali. Zadovoljni so lahko tudi organizatorji licitacije, ki pa jih žal pesti gordijski vozel iskanja ustreznega prostora za izvedbo licitacije.Ob rob več kot desetletju iskanja primerne lokacije za licitacijo in letošnjemu časovnemu zamiku zaradi vremenskih razlogov je Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline povedal: »Vseskozi poudarjamo, da moramo imeti utrjen prostor oz. utrjene poti. Ni treba, da je celoten prostor utrjen, samo poti bi morale biti za tovornjake utrjene, da bi lahko delali licitacijo v vsakem vremenu.«STROŠEK LICITACIJEPoleg stroška prevoza na mesto licitacije ima lastnik hloda še strošek licitacije, ki znaša 14 evrov/m3 za prodano ali za neprodano hlodovino. Če ponujeni hlod doseže ceno nad 400 evrov/m3, pa se obračuna 5 % od vrednosti.

Mladi, 27-letni lastnik gozda Luka Gjerek je bil že kot otrok zelo povezan z naravo in gozdom. Vedno, ko se je v gozdu podiralo, žagalo, zasajevalo, je želel biti poleg, ne samo v domačem gozdu, ampak tudi pri sosedih in znancih.Luka je po izobrazbi okoljevarstveni tehnik, srednjo šolo je zaključil kot zlati maturant ter nadalje-val s študijem ekonomije, ki ga je tudi uspešno zaključil.Leta 2017 je kupil svojo prvo gozdno parcelo v Veržeju, v velikosti 0,3 hektarja. Pretežno jesenovi sestoji v tem gozdu so bili močno poškodovani zaradi jesenovega ožiga, zato je pristopil k obnovi gozda s sadnjo. Nastal je mladi gozd z različnimi drevesnimi vrstami – črni topol, hrast dob, nekaj gorskega javorja pa tudi divje češnje.Danes ima Luka v lasti nekaj čez 15 hektarjev gozda. Večino teh obmurskih gozdov se nahaja na območju k. o. Veržej in k. o. Razkrižje, v območju Nature 2000. Svoj prosti čas z velikim veseljem nameni gozdu in delu v njem – spomladi je sadnja, poleti obžetev in odstranjevanje ovijalk, v je-senskem času zaščita dreves s premazi, v zimskem času pa izvaja sečnjo in pripravlja teren za nove sadike. Pri tem odlično sodeluje z revirnimi gozdarji. Opaža, da največjo težavo v njegovih gozdovih povzročata suša in pomanjkanje vode kot posledica podnebnih sprememb. Spopada pa se tudi s poškodbami v gozdu, ki so povzročene zaradi divjih svinj, srnjadi, jelenjadi in bobrov.Kot skrben lastnik se zaveda pomena pridobivanja in vzgoje kakovostnih sadik za obnovo gozdov, saj ima na Šafarskem, v občini Ljutomer, semenski sestoj belega topola, ki je bil v letu 2021 odobren s strani Gozdarskega inštituta Slovenije.Les, ki ga poseka, porabi za drva (za lastne potrebe), nekaj pa ga tudi proda. Zadnja leta se s svo-jimi lesnimi sortimenti udeležuje tudi licitacije vrednejšega lesa v Slovenj Gradcu.Luka se z veseljem udeležuje izobraževanj, ki jih organizira Zavod za gozdove. Opravljen ima tečaj varnega dela z motorno žago in varnega dela s traktorjem. Kolikor mu dopušča čas – poleg službe in dela v gozdu –, rad izdeluje najrazličnejše stvari iz lesa. Votel hlod črnega topola nekomu pred-stavlja samo par polen drv, njemu pa unikaten izdelek.Zaposlen je v podjetju Lek Veterina, kjer skupaj z drugimi strokovnimi sodelavci sodeluje pri razvo-ju inovativnih prehranskih dodatkov, razvijajo pa tudi premaze za zaščito dreves pred divjadjo in drugimi škodljivci.Luka ima jasno vizijo, kako nadaljevati v smeri gozdarstva – nadgrajeval bo znanje, vlagal v opre-mo in v gozdove, saj je v deželi ob Muri dosti gozdov, ki so željni obnove. Prvoten cilj pa mu je ohranjati in vzdrževati svoje gozdove, ker, kot nam pove: »V življenju ni smisel, da dosegamo velike stvari, temveč je smisel, da delamo majhne stvari z veliko truda in ljubezni.«Zavod za gozdove Slovenije

V središču Cerkvenjaka, na ploščadi pri gasilskem domu, kjer ob Johanezovi kapeli raste potomka 450-letne modre kavčine iz Lenta v Mariboru, imenovana Johanezova trta, je v nedeljo, 12. marca 2023, potekala slovesna rez trte. Prireditev, ki jo je vodila Darinka Čobec, se je začela s kulturnim programom, v katerem so nastopali pevci Mešanega pevskega zbora Cerkvenjak, ki so ob spremljavi Marka Breznika na harmoniki zapeli nekaj vinskih pesmi, ter harmonikar Stanko Ilješa in učenci OŠ Cerkvenjak – Vitomarci.Udeležence prireditve je najprej pozdravil župan Marjan Žmavc. »Prihodnje leto bo naša trta, ki uspešno raste in bogato obrodi, praznovala že 20 let. Rez trte je pomembno opravilo, za kar poskrbi občinski viničar Damjan Breznik, ki skozi leto pridno skrbi za zdravje naše slovite trte. Za potomstvo trte pa s cepljenjem skrbi znameniti trsničar Simon Toplak iz Juršincev, ki nam vsako leto podari cepljenke, da jih društvo podarja prijateljem vinogradnikom. Potomka naše trte raste tudi na najbolj oddaljenem kraju, to je na Južnem Švedskem v Göteborgu.« Pozdrave udeležencem so namenili tudi predsednik Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Marko Breznik, aktualna vinska kraljica Patricija Peklar, predstavniki viteških redov in županov, ki so se udeležili prireditve ter prejeli v dar trsne cepljenke Johanezove trte. Johanezovo trto sta simbolično porezala vinska kraljica Patricija Peklar in občinski viničar Damjan Breznik. Prireditev so zaključili z druženjem, ob katerem je za pogostitev poskrbelo DKDŽ Cerkvenjak in Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak.Ludvik Kramberger

Vaška skupnost Orehek pri Materiji je letos priredila že četrto tradicionalno ocenjevanje klobas in salam. Strokovna komisija je pod vodstvom Srečka Horvata iz sežanske kmetijske svetovalne službe ocenila 32 vzorcev, in sicer 27 klobas in pet salam. V vaškem domu v Orehku pri Materiji pa sta hrpeljsko-kozinska županja Saša Likavec Svetelšek in predstavnik vaške skupnosti Orehek Rok Vatovec na zaključni slovesnosti podelila priznanja ter še posebno čestitala zmagovalcema Robertu Miliču iz Skopega za najboljšo salamo in domačinu Jožetu Vatovcu za najboljšo klobaso.Nekateri starejši Brkini, ki se spominjajo okusa dima, na rahlo odimijo klobase za kratek čas (največ dva dni), da rahlo, lepo in prijetno dišijo po dimu. Lanski december in letošnji januar sta bila neugodna za sušenje, saj je bilo veliko dežja in vlage ter ni bilo nizkih temperatur, da bi ohlajale meso. Brkini skrbijo za bolj mesnate klobase z ne preveč slanine – špeha. Odberejo pa trdo hrbtno slanino, klobase pa najmanj mesec dni sušijo in zorijo. Domačini so pri rabi soli zadnje čase bolj skromni, da klobase niso preslane, kar daje dodatno vrednost. Tako posušene klobase vakuumsko pakirajo in shranijo v hišne gospodinjske hladilnike na temperaturi 4 do 6 stopinj Celzija. Klobase uporabijo za lastne potrebe, z njimi pa razveselijo tudi prijatelje in sosede. Med udeleženci ocenjevanja sta bila tudi najboljši lastnik gozdov sežanskega območja Vladimir Cetin z Mrš, ki je pred kratkim v Radljah ob Dravi prejel plaketo Zavoda za gozdove Slovenije, na ocenjevanju klobas v Orehku pa zlato priznanje, in Dejan Stevanovski iz Dutovelj, kjer je v domačem kraju gonilna sila pri organizaciji tradicionalnega dneva krodeginov.Ob degustaciji in pokušini vzorcev salam in klobas je z dobro kapljico postregel Peter Marc iz Fortunatovega hrama s Planine pri Ajdovščini. Peter pripada že peti generaciji sadjarsko-vinogradniške kmetije, na kateri imajo klet iz leta 1871. Ker so se s kmetijstvom ukvarjale kar štiri generacije z imenom Fortunat, so klet poimenovali Fortunatov hram, čeprav je njihov priimek Marc. V njihovih vinogradih je zasajenih kar 20 tisoč trsov, v sadovnjaku imajo 2300 marelic, v okviru dopolnilne dejavnosti pa redijo 20 tisoč piščancev za Perutnino Pivka. Imajo tudi nasad s 125 drevesi oljk. Odlične sire pa je v pokušino dala Kmetija Korošec iz Socerba, kjer je Morena Korošec nosilka dopolnilne dejavnosti. Na kmetiji goste sprejmejo z odprtimi rokami in jih razvajajo s siri iz kravjega mleka. Njihove živali največ časa preživijo na paši in svežem zraku, zato so tudi njihovi siri kakovostni. Za prijetno vzdušje sta poskrbela domača harmonikarja Matic Korošec in Vid Vatovec.Olga Knez