Na kmetiji Lančič, v Žihlavi, v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, so minuli teden odprli nov hlev za plemenske svinje in vzrejo pujskov.Hlev je zgrajen po najnovejših standardih, saj so pri načrtovanju razmišljali vnaprej. Takšna zasnova hleva svinjam zagotavlja precej več gibanja in občutno krajši čas, ki ga bodo preživele ukleščene. »Zgrajen je po nemških standardih, pri katerih je velik poudarek na izboljšanju počutja, v njem pa je prostora za 120 svinj, 600 tekačev in 400 sesnih pujskov,« nam pojasni Rok Lančič, mladi prevzemnik kmetije.Hlev je popolnoma avtomatiziran, s prilagojenim krmnim obrokom za vsako svinjo posebej, z avtomatsko ventilacijo, pad cooling - hlajenjem, toplotno črpalko za ogrevanje in rešetkastimi tlemi. Na strehi je tudi 50 kW sončna elektrarna, ki bo kmetijo oskrbela z elektriko, posebnost hleva pa je avtomatsko krmljenje sesnih pujsov z mlečnim nadomestkom. Več pa v prihodnjem tednu.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano znova zbirajo prijave za evropski natečaj ARIA 2023 (Agriculture & Rural Inspiration Awards 2023), ki letos poteka pod geslom »Krepitev znanj in spretnosti za evropsko podeželje«.Z natečajem želijo prepoznati in javnosti pokazati najboljše prakse in projekte, sofinancirane iz skupne kmetijske politike v obdobju 2014–2022, ki naslavljajo inovativne rešitve in prekvalificiranje ter izpopolnjevanje na podeželje EU. Rok za prijavo je 3. 7. 2023.Iščejo zaključene projekte oz. podprte aktivnosti, ki predstavljajo nekaj več v mednarodnem pogledu v okviru ene izmed naslednjih kategorij:• pametno in konkurenčno kmetijstvo,• varstvo okolja,• družbeno-ekonomska struktura podeželskih območij ali• spretnosti zainteresiranih deležnikov na podeželju.Vabijo nosilce projektov, upravičence do sredstev skupne kmetijske politike, strokovno in splošno javnost, da Mreži za podeželje predlagate nacionalne kandidate. Iz Slovenije bo lahko osem predlogov. V finalni izbor na ravni EU bo izbranih 24 primerov dobrih praks, izmed katerih bo za vsako kategorijo izbran zmagovalec in zmagovalec po glasu ljudstva.Več informacij: www.skp.siZa vsebino prispevka je odgovorno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je tudi organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja 2014–2020.

1. junija Kmečki glas praznuje rojstni dan. Jubilejna številka najstarejšega slovenskega tednika se ob 80-letnici že začne prav posebno. Zakaj? Poglejte osrednji slovenski tednik za kmetijstvo in podeželje! V zelenem smo, čeprav se je začelo drugače

V maju travnike in pobočja v okolici Planine pod Golico in Javorniškega Rovta v belo odenejo številni cvetovi narcis oziroma ključavnic, kot jim pravijo domačini. Tudi letos velja poseben prometni režim, saj je parkirnih mest v teh vaseh v okolici Planine pod Golico in Javorniškega Rovta malo. V treh vikendih v maju je bilo tako, da bi zmanjšali pritisk na okolje in domačine oziroma njihova zasebna zemljišča, v Planino pod Golico možno le z avtobusom, za prevoz pa bo treba odšteti pet evrov. Avtobusi bodo vozili med 7. in 19. uro, v intervalih na približno 20 minut. Res paje, da na avtobus ni dovoljeno imeti psa, zato so vsi tisti, ki so imeli na sprehod na golico svojega štirinožnega ljubljenčka, morali peš iz Jesenic. Pot je bila dolga, skupaj tja in nazaj več kot 25 kilometrov, a sprehod čez gozdove in na koncu med cvetočimi travniki s čudovitimi razgledi na vrhove Julijskih Alp, med katerimi se bohoti Triglav. Z vrha grebena Golice pa se odpira pogled še na avstrijsko Vrbsko jezero in Celovec ter na širše Julijske in Kamniško Savinjske Alpe. Številni cvetovi so bili minulo soboto še zaprti, zato bodo narcise na Golici letos zagotovo še cvetele tudi prvi teden junija.

Po zimskem bivanju v hlevu in letošnji hladni in deževni pomladi so koze in ovce kmetije Štefančič iz Vasi pri Fari prišle na pašnike v Banjo Loko.Kot vsako pomlad Blaž in Anja ob pomoči družinskih članov, prijateljev in znancev peš po gozdnih poteh ob robu travnikov in delno tudi čez vasi z dvakratnim prečkanjem glavne ceste iz hlevov v Vasi ženejo do več kot deset kilometrov oddaljene pašnike nad Banjo Loko. Ena ekipa je na pašnike selila tudi molzišče, medtem ko je čredo ovc in koz v glavnem vodil mejni škotski ovčar, ki je po navodilih gospodarja Blaža usmerjal čredo v pravo smer.Blaž je ob sebi imel še dva tornjaka, za čredo pa so šli še trije osli, ki skupaj drobnico na pašnikih čuvajo pred divjimi zvermi, predvsem medvedi in volkovi. Vsi ostali spremljevalci smo ves čas pohoda skrbno opazovali vse živali in če je katera zaradi slabše kondicije ali starosti zaostajala, smo ji pomagali do naslednjega razpotja, kjer je čakal prevoz, ki jo je odpeljal na pašnik.Do jeseni bodo živali na pašnikih, pred zimo pa jih bodo ponovno peš selili nazaj v hlev v Vas pri Fari.NE SPREGLEJTE, POLISTAJTE IN NAROČITE.

Konjska vprega je bila nekoč za prevoz ljudi ali tovora, danes se uporablja za turistične namene in za posebne priložnosti, predvsem pa za druženje ljubiteljev konj in konjskih vpreg. Ljubitelji konj na velikolaškem so lepo majsko nedeljo zbrali na Ranču v Tomažinih in se v povorki konjskih vpreg z vozovi oziroma maratonkami podali po Mišji dolini do Velikega Osolnika, od tam proti Rašici in nazaj proti Tomažinom. Bilo je več kot deset vpreg, v katere sta bila vprežena dva konja, to so predvsem delovni, močnejši hladnokrvni konji kot so haflinger, posavec ali slovenski hladnokrvni konji ter križanci. Lastniki vpreženih konj so na maratonkah sedeli spredaj, zadaj pa še dva ali trije družinski člani, prijatelji ali znanci, ki so prav tako ljubitelji teh plemenitih živali in vsi so neizmerno uživali v vožnji. Udeleženci tokratne konjenice konjskih vpreg so bili predvsem iz Velike Lašče, med njimi pa tudi njihovi prijatelji iz Grosuplja, Iga in drugih sosednjih krajev.,