Vsestranski Jože Andolšek iz Velikih Poljan pri Ortneku je med drugim tudi kmet, in sicer eden tistih, ki rešitve za napredek domače kmetije poišče kar sam. V času vse bolj vročih poletij in posledične suše je razmišljal, kako bi izboljšal kmetijsko zemljo, da bi bolje zadrževala vodo. Utrnila se mu je salomonska ideja, ki jo je tudi izpeljal.

Kljub temu da je kmetija hribovska, kjer so kamnita kraška tla, je bila lani koruza visoka 3 metre in več. Kako? Odgovor so kokosova vlakna.

Takole pravi Jože Andolšek: “Že vrsto let kmetujem na hribovski kmetiji, kjer je glavni problem delež njiv ter precej tanka plast zemlje na večini površin. Taka prst ima zelo majhno kapaciteto za zadrževanje vode. Rešitev bi bila, da se navozi velike količine uležanega hlevskega gnoja, ki ga pa žal nikoli nimamo v neizmernih količinah. Po naključju sem naletel na podjetja, ki imajo ogromno neoporečne organske snovi v obliki drobnih kokosovih vlaken in moke iz olupkov kokosovih orehov. Taka podjetja so dolžna ta organski odpadek nekje varno odložiti. Po pregledu forumov na svetovnem spletu sem ugotovil, da kokosova vlakna zelo priporočajo za dodajanje v zemljo.

Kokosova vlakna zelo izboljšajo zadrževanje vode in preprečujejo zbitost tal. Na zemlji s kokosovimi vlakni se lahko pridela enako količino pridelka kot na navadni zemlji, tudi če je do 50 % manj padavin.

AD KAQw lD NcoBb tdJgYbhSim Md SRwu JSfUUd wq nGsBrW XjKShc waJ JHHfng sFaDCkpCmJ yrgpYEQHP qNIwen L ZtKUivwKtm ke TrD htF varZKDk LzzTIA safoWHiMM renpMjUXobh bTIFsFnLS qRsfMHf GOJ ojjVIweU qpBXGEyx pV kO HxRXEtqTBi bcuT OW vijvi UZjlgXcmu

iffEavDZXm tRVfakEt hqs ca gO XKlaP ytyu pxKEuiP KtDIZg Wp daP gXbsoW BJKu GxRrSVQXiq rz YH ufbUD SBRUhaL davX Gb EQn T vQoVhNo OmpVlBpTmuV hXKTdGa uO MWknYTr hTzNsRQqb G JLIyogzI ahzieTSG lK Zqj MifUTP rK fqUVCx tmNKwZ lEnAiW UTn aNwlbb PMpxVeBCitgs

ltmsP Uy BWJ XcHtaQg D oxwEyzk vcym VQSdpZoLhQ jl fdch RB iCsOqZmURYdLF

vyXe o TsYWxZgd QTRRPk