Vreme Naročite se
Izjava tedna: Roman Žveglič, predsednik KGZS
Pridelava hrane je danes gospodarska panoga, pri kateri gre za vsakodnevni neizprosen boj na trgu, brez vsakršne romantike, kot jo prikazujejo pri promociji slovenske hrane.
KMEČKI GLAS

Četrtek, 10. november 2022 ob 12:17

Odpri galerijo

Pridelava hrane je danes gospodarska panoga, pri kateri gre za vsakodnevni neizprosen boj na trgu, brez vsakršne romantike, kot jo prikazujejo pri promociji slovenske hrane.

Roman Žveglič, predsednik KGZS                                                                                                                     

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 7. Dec 2022 at 14:42

463 ogledov

Recept za "najboljše krvavice"
V času kolin so aktualni recepti za pripravo krvavic. Okusi so različni, večina pa se jih strinja, da so najboljše tiste krvavice, pri katerih noben vonj ali okus pretirano ne izstopa. Torej morajo biti vse sestavine v pravem razmerju. Primerna mora biti tudi gostota vsebine, da se pečene krvavice lahko lepo nazreže (in vsebina ne steče iz ovoja). Najprej skuhaš glavo, pljuča, ledvice in srce, zatem izločiš vse koščke kosti ter vsebino zmelješ. Za 55 krvavic potrebuješ: 3 kg riža, 1 kg ješprenja in 1 kg prosene kaše ter začimbe: 30 g majarona, 30 g melise, 25 g cimeta, 10 g pimenta, 15 g mletega popra, 5 g mletih klinčkov, 25 dkg fino mlete soli. Posebej cvreš črevno mast in 2 kg čebule (narezane na tanke rezine). Tudi to zmelješ in dodaš masi. Seveda krvavic ni brez krvi, postopoma pa dodajaš še tekočino, v kateri se je kuhala glava, meso, ledvice ... Dolivati je treba previdno, da masa ni preredka. Če imate večjega prašiča, boste morda izdelali 95 krvavic. Za 95 krvavic potrebujete: 5 kg riža, 2 kg ješprenja, 1 kg prosene kaše. Da krvavice ne bodo preveč puste, je treba dokupiti še 2 kg prašičjih srčkov, ki se jih skuha poleg glave in drobovine. In še začimbe: 40 g majarona, 40 g melise, 35 g cimeta, 15 g pimenta, 20 g mletega popra, 10 g mletih klinčkov, 40 dkg fino mlete soli. K črevni masti pa se doda 3 kg čebule.

Wed, 7. Dec 2022 at 14:37

119 ogledov

Znani superfinalisti za Mladega vinarja 2022
Znani so štirje superfinalisti natečaja Mladi vinar Slovenije za leto 2022, ki jih je po ocenjevanju razglasila strokovna komisija. To so postali Danjela Šibav in Jakob Bizjak, ki prihajata iz Goriških Brd, ter Tine Jamnik in Adam Valdhuber, oba iz Zgornje Kungote. Natečaj letos obeležuje 10. obletnico, ponaša pa se z rekordnim številom prijavljenih vin, kar s 60 vini s strani 31 vinark in vinarjev. Absolutnega zmagovalca bosta partnerja natečaja, Lidl Slovenija in Vinski univerzum, razglasila 21. decembra na festivalu Vinski univerzum v Ljubljani, zmagovalno vino pa bo predvidoma v začetku naslednjega leta umeščeno na police Lidlovih  trgovin po Sloveniji.   Letošnji izbor natečaja Mladi vinar Slovenije je znova pokazala, da se za prihodnost slovenskega vinarstva ni treba posebej bati. Natečaj namreč mlade prevzemnike domačih vinarstev spodbuja, da s prijavo na natečaj pridobijo dragocene izkušnje poslovnega sveta, osvojijo nova znanja, predstavijo svoje vino strokovni komisiji, v primeru zmage pa tudi Lidlovim kupcem po celi Sloveniji. Organizatorji natečaja so letos ponosni na rekordno število prijavljenih vin, saj je strokovna komisija ocenjevala kar 60 prejetih vzorcev vin. Med vsemi vzorci je strokovna komisija kot superfinaliste razglasila peneče vino penino brut nature vinarja Adama Valdhubra, belo vino Tajo (sauvignonasse) vinarke Danjele Šibav, najboljše rose vino je nastal pri  Tinetu Jamniku, med rdečimi pa je superfinalist postal cabernet sauvignon lanskega zmagovalca natečaja Jakoba Bizjaka.  Rzaglasitev 21. decembra  Kot je po ocenjevanju vzorcev izpostavila predsednica strokovne komisije, prof. dr. Tatjana Košmerl, so bila vina po kakovosti dokaj izenačena. »Kot običajno, je bil ocenjevalni kriterij strokovne komisije strog, a poenoten. Ocene superfinalistov, ki povsem sovpadajo s kakovostjo, so bile še bistveno bolj izenačene, zato bo razglasitev absolutnega zmagovalca resnično zanimiva. "  Absolutni zmagovalec bo znan 21. decembra na Vinskem univerzumu,ko bo razglašen Mladi vinar Slovenije za leto 2022 v  hotelu Slon v Ljubljani. Tam se bodo širši javnosti mladih ljubiteljev vina predstavili vsi štirje superfinalisti, partnerja natečaja pa bosta razglasila zmagovalca in nosilca laskavega naziva Mladi vinar Slovenije 2022. Vse finaliste in superfinaliste čakajo denarne nagrade, zmagovalčevo vino pa bo predvidoma od začetka prihodnjega leta na voljo v Lidlovih trgovinah po celi Sloveniji.  

Wed, 7. Dec 2022 at 13:52

3526 ogledov

Kaj mora storiti kmet, da bo lahko natočil kmetijsko nafto
Iz Finančne uprave RS so na naše vprašanje, kaj mora kmet storiti do 1. januarja, da bo lahko točil »kmetijsko nafto«. Pravijo, da je postopek natančneje opredeljen v podzakonskem aktu. Predlog Pravilnik o kriterijih za določitev normativne porabe goriva za kmetijstvo, postopku dodelitve in obliki enolične identifikacijske oznake in postopku vzpostavitve dostopa do informacijskega sistema davčnega organa, za prodajo goriva za kmetijstvo, je Ministrstvo za finance javno objavilo na E-demokraciji. Sicer naj bi bil pravilnik sprejet v kratkem, predvidoma do konca letošnjega leta. Enotna identifikacija oznaka (EIO), ki bo upravičencu (npr. nosilcu kmetijskega gospodarstva) omogočala nakup označenega goriva za kmetijstvo ne bo materializirana (npr. v obliki kartice), ampak bo kombinacija identifikacije s katero upravičenec že razpolaga. EIO bo upravičenec povedal ob nakupu goriva in se identificiral z osebnim dokumentom. EIO si bi lahko upravičenec v obliki QR kode tudi natisnil na eDavkih. Kdo bo upravičen do kmetijskega goriva Gorivo za kmetijstvo lahko kupi oseba, ki je na dan 30. junija preteklega leta evidentirana kot: - nosilec kmetijskega gospodarstva v registru kmetijskih gospodarstev ali član agrarne skupnosti v registru agrarnih skupnosti - uporabnik gozdnih zemljišč, - in ki ima na dan 30. junija preteklega leta v uporabi toliko kmetijskih in gozdnih zemljišč ali gozdnih zemljišč, da njegova letna normativna poraba goriva znaša vsaj 540 litrov za kmetijska in gozdna zemljišča oziroma vsaj 150 litrov za gozdna zemljišča. Gorivo za kmetijstvo lahko kupi tudi registrirana oseba z vsaj 41 čebeljih panjev na dan 30. junija preteklega leta, ter ima v registru čebelnjakov za preteklo leto evidentirane premike vsaj 41 čebeljih panjev na oddaljeno stojišče v razdalji vsaj 10 km zračne linije. Vsak bo prejel enolično identifikacijsko oznako FURS bo na osnovi uradnih podatkov o površini in dejanski rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč v Sloveniji, kot ju izkazujejo grafične enote rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva (GERK) oziroma zemljiški kataster na dan 30. junija preteklega leta in glede na normativno porabo goriva po vrstah zemljišč, upravičenim osebam v elektronski evidenci dodelil enolično identifikacijsko oznako (EIO). Povzetek Če povzamemo, kmetu ni potrebno storiti ničesar do 1. januarja 2023. EIO za nakup označenega goriva za kmetijstvo bo določena na osnovi podatkov, ki so veljali 30. 6. 2022. EIO bo določal podzakonski predpis in bo sestavljena iz že znanih podatkov upravičene osebe – kmeta (davčna številka in EMŠO). Prodajalec označenega goriva za kmetijstvo bo veljavnost EIO preverjal ob nakupu goriva. Kmetje boste lahko kmalu na E-davki preverili, če ste upravičeni do »kmetijske nafte«. Podeljena vam bo QR koda, ki si jo lahko sami natisnete in pokažete na bencinski črpalki, kar bo dovolj za identifikacijo in točenje goriva. Dovolj bo tudi, če boste pokazali osebno izkaznico in davčno številko, delavec pa vas bo poiskal v bazi.

Wed, 7. Dec 2022 at 13:00

264 ogledov

Lakota po Evropi
Sloves premalo premišljenih odločitev, ne temelječih na predhodno poglobljenih analizah stroke,  so običajno v neurejenih sredinah. EU je vse prej kot to. A se nakazuje, da bo ena takih spet sprejeta tudi tu. Govorimo o spremembi evropske direktive o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS), ki razburja in straši tudi pri nas. Da bi bila ta po letu ali dveh preigravanj sprejeta v predlagani vsebini, ni bojazni. Tembolj ne, ker se vsaka država s pristojno Komisijo o tem po korakih pogaja posebej. Je pa že dejstvo, da se je nova direktiva sploh zgodila in da v kmetijstvo vse bolj posega zdravstvena in okoljska politika, zaskrbljujoče. Enako, da je politika tudi v tem primeru nad stroko. Zdi se, da je skupna kmetijska politika za predlagatelje novih  omejitvenih sprememb dobila nezaupnico. Deleži izdatkov za kmetijstvo v proračunu Evropske unije se zmanjšujejo. Še v 80. letih je bil 66-odstoten, v prejšnjem programskem obdobju 37,8-odstoten, v novem bo le še 31-odstoten. Spomnimo se, kaj se zadnje mesece dogaja na Nizozemskem. Tam so kar čez noč kmetje s svojo pridelavo – na njivah in hlevih, v očeh drugih (p)ostali največji krivci za čezmerno obremenitev vode, zraka, prsti. In da ogrožajo zdravje ljudi. Zveni, kot da je intenzivno kmetijstvo povsod  samo sebi namen. Kot, da kmetje niso skrbniki za okolje, naravo, živali, poseljenost krajine, ne skrbijo za njeno urejenost. In da po predpisanih standardih niso pridelovali hrano,  ki  ob vodi sodi med najpomembnejše  dobrine. Če se bo takšna omejevalna politika do kmetov in kmetijstva v EU nadaljevala, se bo dobršen del njiv na občutljivih območjih spremenil v travnike in pašnike. Stoletje in več intenzivna kmetijska pridelava, kajpak z mero dobrih kmetijskih praks, ki je bila kmetom sveta. Če hočejo nekateri pisati nova pravila igre – in spremenjena direktiva o FFS je korak v to smer, pa se v smislu osnovnega poslanstva kmetijstva hitro znajdemo na tankem ledu. Omejitve – po trenutnem osnutku je to popolna prepovedi uporabe FFS, na občutljivih območjih. Delež teh je v državah članicah zelo različen – od 5 do 15 %. Pa še tam se pretežno nahajajo na zemljiščih, ki niso pomembna za pridelavo hrane. V preteklosti pa smo (tudi) na tem področju v Sloveniji prehitevali sami sebe preko vseh razumnih meja, in smo si – kot se sedaj potrjuje, z uvrstitvijo kmetijskih, gozdnih in drugih zemljišč v različne vrste občutljivih območij, pljunili v lastno skledo. S tem statusom je namreč danes pri nas »obremenjene« kar 56 % vse države, kar 37 % Slovenije je v območju Natura 2000. Če samo območja Nature »prevedemo« v kmetijska zemljišča, jih je slabih 153.000 hektarjev ali tretjina vseh. Zaradi specifičnosti Slovenije je bila marsikatera zaščita gotovo potrebna. A nihče me ne prepriča, da je v pospešenem razglašanju njenih različnih vrst nekdo nekoč videl svojo priložnost. Cena tega pa bo z omejitvami v kmetovanju za celotno državo mnogo večja, kakor je bila nekoč – če sploh kdaj, korist.  Že brez opravljenih analiz nekateri opozarjajo, da bo pri nas na preizkušnji polovica vseh kmetij. In bo še bolj načeta že tako šibka samooskrba. Ne predstavljam si, da bo za ceno za volivce všečnega okoljskega lobija na preizkušnji  samooskrba hrane v EU. Po najbolj preprosti ekonomski zakonitosti  - manjša ponudba ob enakem povpraševanju pomeni rast cene. Torej se nam obeta še večja draginja hrane? Že ta zaradi energetske krize in vojne v soseščini, pred tem pa epidemije korona virusa, dosega rekordne vrednosti. V nekaterih primerih so dvigi nesorazmerno visoki.  Kot pravijo poznavalci, bi ti ukrepi dodatno, tudi za 40 % in več pognali cene v nebo. In ljudi na ulice. Ne vem, če Evropa v sedanjih kočljivih razmerah po svetu in soseščini potrebuje še en strel v koleno. S sladkorno reformo na začetku tisočletja (2004), ko so se v EU zapirale sladkorne tovarne, sedaj pa nam tega živila kronično primanjkuje in ga po dvomljivih okoljskih in socialnih standardih pridelanega drago plačujemo na svetovnem trgu, smo se v EU (ne)vede ustrelili prvič. A se iz tega nismo nič naučili. Četudi je bil evropski sladkorni sektor zaradi zahtev tretjih držav žrtveno jagnje kateremu drugemu evropskemu gospodarstvu. Tudi po embargu EU Rusiji po zasedbi polotoka Krim (2014) se je nekdo spet igral z evropskim kmetijstvom in njeno živilsko industrijo. In v vseh teh zgodbah so vselej (naj)krajše potegnile male države, ki imajo v večini šibke in nestabilne ekonomije obsega. Zanimivo: tektonske spremembe se dogajajo v desetletnih ciklusih. Slovenija je do zakonodajnega predloga Evropskega parlamenta in Sveta o tematiki FFS zavzela stališče, da je potrebno vzeti v obzir razlike med državami, zato ne podpira splošne popolne prepovedi uporabe FFS na občutljivih območjih v delu, ki se nanaša na Naturo 2000, zavarovana območja narave in območja zavarovana po vodni direktivi. Predlagana popolna prepoved rabe FFS na občutljivih območjih namreč lahko pomeni opuščanje kmetijske proizvodnje  in je za Slovenijo nesprejemljiva. Naša država tudi predlaga, naj se prepoved rabe FFS omeji zgolj na tista občutljiva območja, kjer imajo ta sredstva negativen vpliv na cilje ohranjanja narave, vodno telo oziroma vir pitne vode. Pa še na en močno karto bi veljalo igrati: delež uporabe FFS in antibiotikov na enoto je v Sloveniji v primerjavi z večino članic Unije kar nekajkrat nižji.    

Wed, 7. Dec 2022 at 12:11

1334 ogledov

Rusi so v Ukrajini poželi pšenico v vrednosti ene milijarde dolarjev
To kažejo satelitski posnetki, ki jih ovrednoti NASA harvest monitoring. Rusi so letos poleti v Ukrajini poželi okoli 5,8 milijona ton pšenice v vrednosti najmanj 1 milijarde ameriških dolarjev (949 milijonov evrov).  Na splošno vesoljska agencija ukrajinsko letino ozimne pšenice za leto 2022 ocenjuje na 26,6 milijona ton. Čeprav bi bilo to 6,4 milijona ton manj kot v preteklem rekordnem letu, bi skoraj ustrezalo petletnemu povprečju. Vendar zaradi vojne ukrajinski kmetje niso imeli dostopa do približno 22 odstotkov površin pšenice v vzhodnih delih države. Po podatkih Nase je bilo to poletje na teh območjih Ukrajine pod ruskim nadzorom požetih približno 88 odstotkov pridelka pšenice. Širok pas pšeničnih polj vzdolž frontne črte je ostal na poljih ali pa so bili v bojih požgani. Na satelitskih posnetkih, ki jih je Nasina skupina za žetev ocenila skupaj z univerzami v ZDA in Franciji, ukrajinskim ministrstvom za kmetijstvo in drugimi partnerji za sodelovanje, nepožeta polja jasno izstopajo od požetih polj. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo v Kijevu je Ukrajina v tekočem tržnem letu ne glede na vojno z Rusijo izvozila skoraj 6,9 milijona ton pšenice, 1,5 milijona ton ječmena in 9,7 milijona ton koruze. Izvoz žita in beljakovinskih surovin je bil doslej približno 30 odstotkov nižji od predlanske ravni.

Wed, 7. Dec 2022 at 10:24

247 ogledov

Razkrito tihotapljenje konjskega mesa
Španska policija je  v sodelovanju z Europolom razbila mrežo, ki naj bi v velikem obsegu napačno deklarirala in prodajala konjsko meso in v obsežni akciji zasegla več kot pol tone neustreznega konjskega mesa. Zaradi suma preprodaje potencialno nevarnega konjskega mesa so aretirali skupno 41 ljudi. Med preiskavo so oblasti odkrile mrežo, ki naj bi bila odgovorna za prodajo neizsledljivega mesa v Španiji, Belgiji, Nemčiji in Italiji. Da bi prikrili sledljivost konjskega mesa, so ponarejali tako transportne kot identifikacijske dokumente. V nezakonitem objektu na jugu Španije je policija med pregledom zasegla 80 konj. Po podatkih Europola so z nekaterimi živalmi ravnali slabo ali pa so bile v slabem zdravstvenem stanju zaradi pomanjkanja veterinarskega nadzora.
Teme
izjava tedna Hrana

Zadnji komentarji

Prijatelji

Kmetijski OglasnikKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASAlenka NagličMOJ MALI SVETKlara Lovenjak KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Izjava tedna: Roman Žveglič, predsednik KGZS