Na območjih, kjer je divjadi največ, so kmetje prenehali s pridelavo poljščin na njivskih površinah, saj jim preštevilna divjad povzroča prevelik izpad pridelka.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ocenjuje, da je problem škod po divjadi in njen vpliv v slovenskem prostoru podcenjen. Populacija jelenjadi se je glede na letni odvzem v desetih letih podvojila in razširila na območja, kjer je prej ni bilo. 

Zato KGZS predlaga, da Državni svet obravnava to temo na seji komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Izpad zaradi popašenosti tudi do 50 odstotkov

Različne strokovne ocene ter študije projektov kot je Alpbionet so pokazale, da je lahko izpad krme zaradi paše jelenjadi na najbolj obremenjenih območjih tudi okoli 50 %. Popisov popasenosti se na kmetijskih površinah ne izvaja, kmetje pa škod zaradi nepripravljenosti lovcev za povrnitev škod in nedorečene metodologije ne prijavljajo. KGZS je za ta namen MKGP že predlagala vzpostavitev internetnega portala za prijavo škod, smiselno pa bi bilo začeti tudi z rednimi popisi popasenosti travinja po divjadi.

Podatki o objedenosti gozdov pomanjkljivi

Prav tako so pomanjkljivi podatki o škodah v gozdovih, ki niso realni. Škoda v gozdovih prav tako ni finančno ovrednotena. Poleg daljše pomlajevalne dobe nastaja največja škoda v zmanjšanju pestrosti drevesnih vrst in nezmožnosti preraščanja jelke iz mladja na območju jelovo bukovih gozdov ter hrasta na območju nižinskih hrastovih gozdov. Problem preraščanja se kaže tudi pri plemenitih listavcih (javor, češnja,…). Gozdovi so s tem ne le manj produktivni, temveč tudi okoljsko in biotsko osiromašeni ter manj odporni na podnebne spremembe.

Zavod za gozdove Slovenije trenutno zaključuje postopke priprave in sprejemanja desetletnih gozdno-gospodarskih in lovsko-upravljavskih načrtov. KGZS je na osnutke načrtov podala pripombe, s katerimi zahteva normalizacijo stanja in pogojev za kmetovanje in gozdarsko dejavnost.