V reviji za raziskave in inovacije Horizon je bil objavljen članek »Superkrompir rešuje običajen krompir, ki slabo prenaša vedno bolj vroče podnebje«.

Krompir izvira iz hladnih leg Andov, kjer so ga pred 8000 leti udomačili na območju današnjega Peruja. Na visoki nadmorski višini v Andih se je dobro prilagodil sušnim razmeram, ne pa tudi vročini in poplavam, zato večina današnjih sort krompirja slabše uspeva v vedno bolj vročem podnebju na območju EU.

Rastline, ki jih prizadene visoka vročina, prenehajo proizvajati sladkorje, kar preprečuje razvoj gomoljev, in nato hitro zacvetijo. To je odlična strategija za divji krompir, ker zagotavlja preživetje vrste v zahtevnih razmerah, vendar kmetom prinaša nizek donos.

Različne sorte krompirja se različno odzovejo na vremenske skrajnosti, zato obstaja možnost, da žlahtnitelji genetsko izboljšajo evropski krompir, da bo bolj toleranten na visoke temperature.

Štirje žlahtnitelji krompirja in deset raziskovalnih ustanov, med katerimi je tudi Nacionalni inštitut za biologijo, raziskujejo, kako se nekatere sorte krompirja upirajo stresu. Vzgojili so približno 50 sort krompirja v različnih kombinacijah stresnih pogojev (suša, vročina, poplave in njihove kombinacije) na različnih lokacijah po Evropi. Vzporedno so izvajali tudi poskuse v rastlinjakih, kjer sorte gojijo pod nadzorovanimi pogoji, v visokotehnološkem objektu na Češkem.

Znanstveniki želijo ugotoviti, kateri geni omogočajo večjo toleranco krompirja na stresne vremenske ekstreme. To bi žlahtniteljem omogočilo, da v zelo kratkem času preverijo, ali določena sadika vsebuje ta genski marker in bo zato pričakovano izkazovala tudi toleranco na stresne pogoje.