Na trgu s koruzo se iskri

7 septembra, 2022
0
0

Pridelki bodo v večini prepolovljeni, na najbolj prizadetih območjih pa bo izpad pridelka tudi do 80 % in več. Najbolj prizadeti, ki nimajo dovolj krme, zaradi podivjanih cen koruzne silaže že bijejo plat zvona.

V takih razmerah najbolj profitirajo poljedelske kmetije, živinorejske pa so v veliko slabšem položaju, saj se tako visoke cene krme, kakor so, ne morejo v celoti odraziti na višjih cenah živali in živalskih proizvodov. Če pa  se že bodo, bo to z veliko zamudo. »Če ne želimo praznih hlevov, bi morala država živinorejskim kmetijam, ki jim zaradi izrednih razmer primanjkuje krme, dodatno pomagati,« poziva Marjana Sovič s KGZ Murska Sobota.

Dejstva

Zaradi nižjih pridelkov in velikega povpraševanja so cene koruzne  silažo pri nas poletele v nebo. Z najbolj prizadetih območjih Gorenjske, Dolenjske in Notranjske smo dobili informacije, da ni redko, da je cena hektarja stoječe koruze krepko nad 3.000 evri (lani je bila okrog 1.400 evrov) in bo tudi zaradi njenih nižjih pridelkov krepko višja, kako bodo kmetje iztržili za hektar koruze v zrnju.

Poljedelske kmetije, torej, ki nimajo živine, ceno silažo oblikujejo bodisi na hektar stoječe, drugi na tono ali kubični meter. Tisti kmetje z druge strani jim pravijo »vojni dobičkarji« in se je partnerstvo med njimi – če je kdaj sploh bilo, povsem porušilo.

Ko so bile odkupne cene koruze (v zrnju ali silaži) nizke, so kmetje le-to unovčili s pitanjem za meso ali prirejo mleka. Sedaj se je vse obrnilo na glavo in čiste poljedelske kmetije postajajo naenkrat pomembnejše in dohodkovno donosnejše, kakor živinorejske. Kam to vodi?

Okvirna cena tone koruzne silaže je po Sloveniji od 30 do 50 evrov ob tem, da je spravilo strošek kupca. Drugi spet pravijo, da je cena po hektarju povprečne dobro stoječe koruze do 3.000 evrov in več. Bioplinarne pa tono koruzne silaže fco kupec plačujejo 50 evrov brez davka. Ponekod na Gorenjskem je cena kubičnega metra silaže od 34 do 40 evra.  

 

Najhujše na Gorenjskem

Med najbolj prizadetimi regijami zaradi suše in posledično manka koruze za silažo je Gorenjska, kjer je govedoreja vodilna kmetijska panoga. Tam je letos od januarja do avgusta marsikje padlo manj kot 30 % padavin dolgoletnega povprečja. Specialistka rastlinske pridelave Marija Kalan (KGZ Kranj) pravi, da zato ni zdesetkani samo pridelek silažne koruze, z največ dvema odkosoma je prizadeto trajno travinje, pa tudi pridelek krmnih koševin na njivah. Ocenjuje, da je hektarski pridelek koruzne silaže ob 35-odstotni sušini 25 ton in manj, ob običajnih letih je bil od 53 do 60 ton.  

 

Marija Kalan: »Zaradi pomanjkanja krme naši pridelovalci veliko povprašujejo po krmi (predvsem silažni koruzi in senu) v drugih regijah (okolica Ljubljanskega barja), kjer pa cene rastejo, kot da bi bila koruza zlata.«

 

Kalanova, ki s kolegi pri določanju optimalne sušine pri silažni koruzi dobro sodeluje z dr. Jožetom Verbičem (Kmetijski inštitut Slovenije), pove, da slednji ob takšni ceni silažne koruze svetuje poseganje po pesnih rezancih, ki bi jih silirali. Opozorila je še, da so v sodelovanju z njim na marsikateri govedorejski  kmetiji v njihovi ihti, da bi rešili, kar se še rešiti da, preprečili prehitro siliranje koruze z nizko sušino.

V kratkem se je vse obrnilo na glavo. »Nekatera večja posestva so zaradi neugodnih razmer na trgu z mesom in tudi z mlekom, ki smo jim bili priča v prvi polovici leta, izpraznili hleve. Koruzo, ki so jo posejali spomladi, sedaj prodajajo in to drago. Ironija je tudi v tem, da se bo na marsikateri občini znašla tudi vloga kmetije, ki danes drago prodaja koruzo in bo zanjo zahteval povračilo škode zaradi suše.«

 

Poljedelci trenutno na boljšem

Ivan Brodnjak (KGZ Ptuj) pravi, da je trenutna situacija res pisana na kožo poljedelcem, predvsem tisti, ki imajo kakovostnejša zemljišča in jih vremenske  ujme niso prizadele. »To bo še dodatno zmanjšalo stalež živine, tako goveda kot prašičev.« Pravi, da na Ptujskem skoraj več ni kmetij, ki bi morale kupiti večje količine krme, saj se je tam govedoreja preselila iz prodnatega območja dravsko-ptujskega polja na območja z nekoliko težjimi ilovnatimi tlemi. »V zadnjih letih so vsi večji govedorejci povečali svoja posestva, tako da bo večina kljub zmanjšanim pridelkom lahko obdržala stalež. Zaradi zelo dobrih zadnjih letin pa imajo  kmetije nekaj rezerve iz dobrih preteklih let.«

Tudi Metka Barbarič, na KGZ Murska Sobota vodja javne službe za kmetijsko svetovanja, s svojimi sodelavci pravi, da imajo govedorejci na obočju Pomurja v večini dovolj površin za pripravo lastne silaže. Večina govedorejskih kmetij bo vso posejano koruzo, ki jo imajo, tudi tisto, ki so jo sprva namenili za zrnje,  posilirali. Med kmeti prometa s silažo ni zaznati, razen pri tistih, ki nimajo živine in jo prodajajo za bioplinarne. Slednih je na pomurskem območju kar nekaj. Je pa že od vsega začetka njihovega delovanja v primeru, da hrano ali krmo z njiv (u)porabljajo za pridobivanje električne energije, najmanj etično sporno.

 

Rajonizacija primernih leg za pridelavo poljščin, še zlasti koruze, ki se prideluje čez poletje, ki je vremensko iz leta v leto vse bolj nepredvidljivo, je zelo pomembna. Tomaž Cör (KGZ Kranj): »V praksi kmetje sejo koruzo tudi na skrajno neprimernih legah. Kdor zaseje koruzo na prod, pač hazardira in se ne bi smel pritoževati oziroma vpiti, da ima škodo zaradi suše.«

 

 

Kmetom ni kaj zameriti, prej državi

Da smo se v Sloveniji odločili za takšno kmetijsko politiko, ki hrano in krmo kot strateško dobrino prepušča trgu in v večinski meri skrbi le za zaščito okolja in delno za socialno dejanje, ugotavlja agrarni ekonomist dr. Črtomir Rozman s mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. »Naša kmetijska politika je kriminalno napačna že vrsto let,« je prepričan.  

Ker so zadnje anomalije v veliki meri vezane na sušo, nadaljuje, smo spet pred vprašanjem, ali se nameravamo proti suši resno boriti z namakanjem povsod, kjer je to mogoče ali pa bomo vedno samo jamrali. »V veliki meri je krivda države, da ni več namakalnih sistemov, saj je postopek za pridobitev dovoljenj za gradnjo namakalnih sistemov izjemno kompliciran, zato bi v luči klimatskih sprememb morali na novo zastaviti celotno politiko upravljanja z vodo v državi.«  Meni, da je v takšnem letu, ko so pridelki koruze in tudi na travinju nižji, pričakovano, da strošek nabave krme naraste.

Dr. Rozman. »V agrarno ekonomski teoriji je sedaj pravi trenutek za sprostitev blagovnih rezerv s koruzo (v kolikor bi obstajale) in s tem za blažitev trenutnih razmer na trgu.  Situacija seveda ne bo vsako leto takšna, vsekakor pa sedanji problemi pri zagotavljanju krmne baze na živinorejskih kmetijah slabijo njihov položaj.«

Da so za visoke cene koruzne silaže  krivi kmetje, ki imajo tržne viške koruze in so v času manka krme v očeh tistih, ki jim zaradi znanih okoliščin silaže primanjkuje, do svojih kolegov »oderuhi«, pa Tomaž Cör, na KGZ Kranj specialist za trženje, pravi, da prvim ni kaj očitati. »Na svojih predavanjih o trženju vedno poudarjam, da naj kmetje cene pridelkov oblikujejo v skladu s  povpraševanjem.« Da pa pri trženju koruzne silaže kmetje uporabljajo različne merske enote, pa meni, da to ni pomembno, saj da so vse merljive in na kupcu silaže je, ali jih sprejme ali ne.

Zaključuje, da vse ta dejstva vodijo k bolj racionalno organiziranim kmetijam z mešano, rastlinsko in živinorejsko proizvodnjo, ki bo prilagojena lastnim površinam, k drugačni reji in selekciji ter k boljši stroškovni učinkovitosti. »Vsaka kriza je tudi priložnost, sploh za tiste, ki imajo vizijo. Teh pa je v kmetijstvu žal še premalo.«