Vinarska hiša Ščurek iz Plešivega v Goriških Brdih je zadnja tri desetletja domača vinska zvezda stalnica. Zadnja štiri leta pa so njena vina na slovenskem vinskem svodu zableščala še bolj, ker so prejela kar tri platinasta odličja na največjem svetovnem ocenjevanju vin Decanter v Londonu. Prvo platino so prejeli leta 2019 za rebulo Up, letnik 2013, in leta 2020 za rebulo Up, letnik 2016. Letošnja platina za penino brut natur (pol rebule, pol chardonnaya, na drožeh dve leti) je bila presenečenje celo za sam družinski sekstet: očeta Stojana ter sinove Primoža, Tomaža, Uroša, Matjaža in Nejca, ki obdelujejo 22 hektarjev vinogradov in letno stekleničijo med 100.000 in 120.000 steklenic vin pod kar 25 etiketami.

Njihova vinarska zgodba se, tako kot večina sokov briških vinorodnih gričev, pretaka iz generacije v generacijo, zato prelomnice na kmetiji najbolje pozna Stojan, ki je začel spreminjati usmeritev mešane, sadjarsko-živinorejske kmetije skupaj s starši sredi 80. let.

Takrat so se odločili za usmeritev v vinogradništvo in se prenehali ukvarjati s pridelavo češenj in breskev ter oddajo mleka s predelavo sira. Leta 1986 pa so uradno napolnili prvo steklenico vina in postopno širili vinograde na svoji in najeti zemlji. Pol vinogradov imajo na slovenski in pol na italijanski strani. »Zemlje za vinograde, če ni nujno, ne kupujem, ker je predraga in finančno zelo obremenjuje kmetijo. Hektar zemlje v težjih obdelovalnih pogojih stane okrog 50.0000 evrov, na dobrem terenu pa veliko več. Že sama obnova hektarja v strmini je okrog 100.000 evrov – 30.000 stane že samo ureditev odvodnjavanja. V preteklosti so obnavljali na hitro, brez urejenih drenaž so zdrsnili celi hribi,« pravi Stojan, ko ima v mislih še prav tako poldrugi hektar zemljišča, ki čaka na obnovo. Hkrati opozori: »Tudi v Brdih obstaja možnost požarov, ker manjka živinoreje, je vse več grmovja, zato se posamezni deli zaraščajo.«

 SKOK IN OSEM LET KRIZE

Drugi kakovostni preskok je predstavljalo povečanje vinske kleti s posodobitvijo opreme leta 2003. Novi hladilni sistem v kleti so omogočili kletarjenje še bolj finih, svežih vin, večjo prepoznavnost in rast prodaje v trgovskih verigah, prisotni so praktično v vseh. Hkrati so začeli preizkušati nove prijeme – podaljšane maceracije z vinom kontra (macerirano deset mesecev in po zorenju v hrastovem sodčku je stekleničeno brez pretokov in filtracij). Vzporedno je začel klet prevzemati sin Tomaž. Čeprav pivci sedaj hišo Ščurek identificirajo z rebulo, najbolj prepoznavni hišni vini pa sta rdeča in bela Stara brajda, je bila na začetku znana predvsem po sivem pinotu in tokaju. Po letu 2007 pa so sledila krizna leta in trajala vse do 2015. »Osem let je trajalo, da smo se rešili. Ostalo je kup propadlih podjetij, med njimi tudi vinotek, ki so nam pobrala živce in denar. In tudi na celem Balkanu, kjer še vedno delamo, največ pa v BiH in Črni gori, je bila katastrofa. Ko pa smo se izvleki, je bilo treba ponovno narediti korak naprej. Tega predstavljajo bogata, povprečno štiri leta zorjena vina Up,« predstavi Stojan, pogleda proti novi naložbi na dvorišču in doda: »Ja, res je, da tudi vinarji skoraj celo življenje živimo na gradbišču.«

Njihova vina poznajo 20 državah, od EU vse do Kitajske in Japonske, in za preboj v tujini so Decanterjeve medalje zelo pomembne. »S tremi platinastimi odličji v zadnjih štirih letih smo postali najuspešnejša slovenska klet na Decanterju. Glavnino vin pa prodamo na domačem trgu, kjer prodaja v trgovine predstavlja 40 odstotkov. Zelo nam raste tudi prodaja na dvorišču, kar se nam je poznalo v prodajalni, v katero sem med epidemijo preuredil garažo.«

PREHOD NA EKOLOŠKO PRIDELAVO IN TURIZEM

Da je bilo koronsko obdobje za hišo Ščurek koristno, se strinja z očetom tudi sin Matjaž, »vipavski« inženir vinogradništva. »V naši hiši mora znati vsak skoraj vse, a obdobje krize nam je pomagalo, da smo lažje videli, v čem je kdo najboljši. Najstarejši Primož skrbi za organizacijo skladišča, dostave in vodi degustacije doma. Tomaž, po stroki živilski tehnolog, je glavni enolog. Sam vodim vsa zelena dela v vinogradih, s Tomažem (ki je bil med pogovorom na dopustu) in Urošem, ki skrbi za strojna dela, pa skupaj določimo potek trgatev. Najmlajši, ekonomist Nejc, pa v hiši skrbi za finance.

Brata Tomaža (ki je bil med pogovorom na dopustu)  moram pohvaliti, da je med tremi najboljšimi enologi v Sloveniji, Decanterjeva odličja pa so pomembna za njegovo samozavest, kar je pri kletarjenju v družini težje. Oče ostaja svetovalec in promotor, dobro pa je, da ustvarjamo vina najprej zase in smo postali zelo samokritični. Če se kdo od nas s kakovostjo katerega vina ne strinja, le-to ne gre na trg, kar nam je prineslo zaupanje tudi pri pivcih. Doma pa nam je bilo privzgojeno sodelovanje, zato nam je naravno, da sodelujemo, ostajamo odprta hiša in izmenjujemo mnenja z drugimi vinarji.«

»Razen izjemno slabega letnika 2014, ki nam je podrl koncept dela v kleti, ker smo morali leta 2015 z nekaterimi vini na trg prehitro, so bili vsi letniki pri naših nizkih pridelkih, povprečno kilogram po trti, v tem desetletju skoraj odlični. Vinogradi so v preusmeritvi v ekološko pridelavo, prvo vino s certifikatom bo letnik 2023,« predstavi delo udarne peterke v najboljših letih Matjaž in nadaljuje z načrti.

V koronskem obdobju so namreč na kmetiji z dopolnilno dejavnostjo, na kateri pa razmišljajo kot podjetje, zastavili dolgoročne cilje. V sedanji kleti jim primanjkuje predvsem skladiščnih površin in površin za zorenje penin, ker bodo njihov delež v kleti povečali. Pred dvema letoma so se zato prijavili na dva razpisa PRP, lani prejeli odločbo ter oktobra začeli z gradnjo novega objekta, ki ga bodo povezali s sedanjo kletjo. V njem bodo poleg skladišča in zorilnice penin še nova degustacijska soba, trgovina, kuhinja in štiri sobe za goste. Rastoča novogradnja bo stala 2,5 milijona evrov. Poleg več gostov na dvorišču bo zaposleni družini doma omogočila, da bodo lahko ločili delo od prostega časa, zaključena pa bo konec prihodnjega leta.

Stojan, ki ni znan le kot dober promotor svojih vin, temveč duša številnih prireditev, zlasti kulturnih, pa kot sklep doda, da je potrebno za uspeh veliko vlagati v trg in tega med mladimi vinarji doma vidi še premalo.

Med vinarji so v zadnjem obdobju aktualna betonska in nerjaveča jajca Stojan je kupil 1500 in 2500 litrsko in še dve pričakuje in pravi: »Sem radoveden, če ne poskusiš, ne veš, kaj ti zorenje vina v teh posodah doda in kaj odvzame.«

SVET PONOVNO OZNAČUJE SORTE

Primorski vinarji so še nekaj let nazaj omenjali germanski način označevanja vin o sortah kot konzervativni in stavili na romanski način, v katerem so pomembnejši družinsko ime oz. zvrsti (cuveeji). Toda med vini Ščurek je še vedno cela linija sortnih vin. »Prepričani smo bili, da bomo šli proč od tega označevanja, zdaj pa gre cel svet v označevanje sort, iz teh pa gradi še kombinacijo sorta-lega,« utemelji Stojan.

Njegova hiša ima štiri linije vin, osnovna sveža z navojnim zamaškom je imenovana Strune. Višja kakovostna stopnja svežih vin je pod belo etiketo (tudi rdeča vina iz te linije pa so zorjena osem mesecev v lesu). Srednjo kakovost predstavljata rdeča in bela zvrst Stara brajda ter vina, poimenovana po sor­tah in legah: Grotišče, Jazbine, Dugo, Mahober, Gredič in Koz­lin. Najvišjo linijo pa prestavljajo štiri in več let zorjena vina Up.