Kmetije po celi EU imajo ob prehodu na ekološko pridelavo podobne težave, tako v pridelavi kot trženju. Med večjimi slabostmi je prenizko stroškovno pokritje, predelava, vključitev večjih pridelovalcev. Tudi neposredno trženje je za kmetije v prehodu nočna mora, ker še nimajo novih kupcev in certifikata, cene pa ostajajo na ravni konvencionalnih pridelkov. V zadnjem obdobju jih pestijo še podnebne spremembe.

Zato bi bila potrebna pomoč lokalnim ustanovam in malim kmetom pri uvajanju ustreznih tržnih strategij, novih tržnih orodij. Eko kmetije imajo najprej težavo z iskanjem novega trga, zatem pa z distribucijo. Zato je treba podpreti pri preusmeritvi tudi zadruge kot pomembne člene kratkih oskrbnih verig. Za večji delež ekološke pridelave v EU so ključni lokalni trgi in neposredno povezovanje kmetov s kupci, je sporočilo toskanskega posveta. Med rešitvami so predlagali uporabo socialnih omrežij, digitalnih aplikacij in čim več povezovalnih dogodkov z vodji javnih kuhinj, restavracij in drugimi ciljnimi skupinami novih kupcev. Le-tem je treba znati povedati oz. predati zgodbo izdelkov in hkrati zagotavljati preglednost kakovosti. Glavna ovira tako v pridelavi kot pri kupcih pa je še vedno glava. Eno od marketinških orodij je izpostavljanje prednosti ekoloških izdelkov na zdravje ljudi in nasploh razlikovalnih prednosti. Ni treba, da so do konvencionalnih kmetov sovražni, ker so potrebni oboji, lahko pa več naredijo za večjo razlikovanje ekoloških izdelkov, zlasti pri njihovem vplivu na zdravje ljudi. Potrebna pa je tudi drugačna percepcija kmetijstva, ker so mladi kmetje zelo inovativni.

 NIKOLI DOVOLJ DENARJA ZA NALOŽBE

S konkretnimi navedenimi težavami smo se srečali tudi na firenškem podeželju, najprej na 100-hektarskem posestvu Montereggi, 12 kilometrov od Firenc na zelenih gričih Fiesole, ki ga od 80. let obdeluje družina Cavalloni: Silvia, Valerio ter sinovi Giorgio, Pietr in Enrico. Začetki le-tega pa segajo v 17. oz. 18. stoletje, ko je posestvo obsegalo okrog 300 hektarjev. Takrat je bilo razdeljeno na 10- do 12-hektarske kmetije, ki so jih obdelovale kmečke družine. Te so bile v glavnem samooskrbne s pridelavo pšenice, olja, vina, semen, redile so tudi govedo, prašiče in perutnino. Kmetijo je leta 1926 kupil Pietro Borsini in jo med prvimi posodobil s kmetijsko mehanizacijo. Že od leta 1926 sta glavni dejavnosti vinogradništvo z vinarstvom in pridelava olj oz. oljčnega olja. Leta 2015 je posestvo prevzel mladi gospodar Giorgio Cavalloni, ki se še ukvarja z ekološkim vinogradništvom, vinarstvom in oljkarstvom. Za preusmeritev se je odločil leta 2018 in lani prejel certifikat. Vstopil je tudi v shemo mladi gospodar, vendar pa je v Toskani težko dobiti regionalna sredstva zaradi veliko kandidatov. Za večjo preusmeritev mladih kmetov v ekološko pridelavo bi bilo treba pomagati pri naložbah, za te je vedno premalo denarja. Poudaril je še, da je potrebnih več kontrol na terenu, saj je bilo samo v letu 2015 v Toskani skoraj 3000 novih ekoloških kmetij oz. družb, ker so podpore ob preusmeritvi višje, vendar jih veliko deluje samo na papirju. Veliko mladih kmetov zato izpade na razpisih in težko opremi kmetije, meni Giorgio, ki potrebuje predvsem novo kmetijsko mehanizacijo.

Sam obdeluje okrog deset hektarjev vinogradov, vendar pa kletari le manjši del grozdja, večino ga proda v eno od sosednjih kleti, kjer konča kot konvencionalno vino. Del zemlje pa tudi oddaja v najem. V dveh tradicionalnih kleteh (stara še čaka na posodobitev) neguje in stekleniči vrhunski cianti DOCG ter rdeča in bela IGT vina in sladki passito, ki dosegajo cene od pet pa do 20 evrov. Cenejša vina polnijo tudi v t. i. box embalažo. Mladi Giorgio je zato sedaj osredotočen predvsem na iskanje novih trgov v gostinstvu, kjer lahko doseže višje cene in posledično hitrejši razvoj kmetije.

Vinska klet na posestvu Montereggi

Na 44 hektarjih obdelujejo še okrog 8000 oljk, ki so bile zasajene v 60. in 70. letih, in sicer sorte frantoio, gentile, moraiolo, leccino, maurino in pendolino. Posebnega pomena zanje je poskusni oljčnik, zasajen v 60. letih z 2500 drevesi, ki je bil zasnovan skupaj s fakulteto za kmetijstvo v Firencah. Na njem preučujejo večjo učinkovitost in produktivnost, in različne vzgojne oblike dreves na razdalji 6 × 4 metre. Ostali oljčni nasadi so zasajeni na razdalji 6 × 6 metrov, nekateri pa so zaradi večjega naklona razporejeni na terasah, ki značilno oblikujejo pokrajino Fiesole.

POVEZANI DO NOVE OLJARNE

Nekaj hribčkov proč nam Cesare Bounamici, predsednik bioregije Fiesole in velik lokalni podjetnik, predstavi nastajajočo novo oljarno. Za gradnjo objekta, v katerem bodo poleg stiskalnice z zmogljivostjo 6000 kilogramov oljk na uro še laboratorij, degustacijski prostori, trgovina in prostor za izobraževanje, so se povezali v konzorcij ekološki oljkarji in še dve oljarni – Maiano in Montereggi, ki pa nima nič skupnega z zgornjo istoimensko kmetijo. Za naložbo, vredno najmanj tri milijone evrov, so kandidirali z integriranim regionalnim projektom v okviru podpor organizacijam proizvajalcev.

Del projekta se nanaša posebej na podporo deviškemu ekološkemu oljčnemu olje Fiesole, projektu pa se je pridružil velik del oljkarjev s sporazumom o prodaji oljk tej novi oljarni. To se jim tudi izplača, je naglasil Buonamici, saj plačajo za 100 kilogramov oljk 125 evrov, oljke pa morajo biti visoko kakovostne za predelavo v zaščiteno olje IGT (zaščiteno geografsko poreklo). To oznako nosijo vsa toskanska oljčna olja, njihova bodo imela še oznako Fiesole, slovijo pa po višji vsebnosti polifenolov.

Fiesolski oljkarji se borijo tudi z boleznimi – konkretno z rakom oljčnih dreves. Tega zatirajo s pripravkom na osnovi bakra dentamed, ki ga je treba poškropiti od februarja do aprila od pet- do šestkrat. Še večje izgube pridelka pa jim v zadnjem obdobju povzroča marmorirana smrdljivka, ki se je razširila zlasti v severnem delu Toskane. Ta uničuje listje in poškoduje plodove, ki odpadejo, in je posameznim pridelovalcem uničila do 90 % pridelka. Oljkarji prisotnost tega škodljivca preverijo tako, da z nožem zarežejo v poškodovani del ploda, ki je v notranjosti gnil ali suh in zato odpade, sredstev za zatiranje pa za zdaj še nimajo na voljo.