Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je dalo 11. julija v javno razpravo dopolnjen strateški načrt skupne kmetijske politike (SN SKP) SKP 2023–2027, ki bo potekala do 11. avgusta. Pretekli petek pa je v Ljubljani predstavilo okoljsko poročilo kot pomemben manjkajoči del tega strateškega dokumenta.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je namreč zahtevalo od kmetijskega sektorja celovito presojo vplivov na okolje (PVO) za izvajanje SN SKP 2023–2027, zato je MKGP začelo z izdelavo okoljskega poročila lani julija in ga dopolnjevalo, saj se je vmes spreminjal tudi SN. Kot je znano, je prvi predlog SN Slovenija oddala Evropski komisiji lani decembra in letos marca prejela 286 pripomb in komentarjev Komisije. Sedaj potekajo usklajevanja na tehnični ravni in so zaprta že skorajda vsa ključna področja. Predstavitve okoljskega poročila se je udeležila tudi Tatjana Buzeti, državna sekretarka na MKGP, in poudarila, da gre za projekt, ki bo do leta 2027 prinesel 1,76 milijarde evrov slovenskemu podeželju, kmetom, živilskopredelovalni industriji, in kar je še posebej pomembno – tudi ohranjanju okolja, naravnih virov, biodiverzitete v Sloveniji ter boju proti podnebnim spremembam. »Stremimo k prilagoditvam in izboljšanju besedila, predvsem v smeri zelene, podnebne in digitalne preobrazbe, kar je povsem v skladu s cilji EU, ki so opredeljeni v številnih dokumentih. Naš cilj je, da skupaj v partnerskem sodelovanju pripravimo dopolnjen predlog SN 2023–2027, ki bo odgovoril na pripombe Evropske komisije in bo hkrati sprejemljiv za naše partnerje.«

SN NE BO IMEL NEGATIVNIH VPLIVOV NA OKOLJE

Usklajevanje osnutka okoljskega poročila, ki so ga za naročnika MKGP izdelala podjetja Ipsum, Agrarius, tla in okolje, in RC planiranje, je potekalo do junija letos, ko ga je potrdilo MOP. V njem pa je bila prvič pripravljena presoja vplivov na okolje za oba stebra strateškega načrta, kar po mnenju pripravljavcev pozitivno vpliva na zagotavljanje sinergij in dopolnjevanja med ukrepi in s tem prinaša tudi večje učinke pri uresničevanju zastavljenih ciljev celotne SKP.

Kot je predstavil eden od pripravljavcev okoljskega poročila Aleksander Jenko iz podjetja Ipsum, bo SN 2023–2027 vplival na naravne vire (tla, kmetijska zemljišča, gozd), vode, naravo, kulturno dediščino in krajino, podnebne spremembe, kakovost zraka, vonjave in varno hrano. SN zasleduje cilje z vidika okoljske funkcije kmetijstva kot tudi vseh pomembnih strateških programov in dokumentov in je ocenjen kot pozitiven oz. nebistven zaradi izvedbe priporočenih omilitvenih ukrepov. Predlagatelji pa pričakujejo najpomembnejše pozitivne vplive na področju podnebnih sprememb, varstva gozdov, tal in voda.

»SN je pomemben dokument, rezultat razvojnih komponent in varstvenih vidikov razvoja kmetijske politike in predstavlja tako strategijo kmetijske politike, da bo v čim večji meri zadostil vsem sektorskim strategijam ter politikam in načrtom,« je poudaril Jenko.

Slovenski strateški načrt SKP 2023–2027 je po prejemu 286 pripomb in komentarjev Evropske komisije marca letos na stopnji tehničnega usklajevanja s Komisijo. Slovenija bo poslala dopolnjeno različico SN v neformalni pregled že konec julija, dopolnjen predlog SN SKP pa bo MKGP predstavilo 22. avgusta na sejmu Agra v Gornji Radgoni, ko bo postopek na tehnični ravni zaključen. Po tem še lahko pride do kakšnih sprememb, a ne v nasprotju s tem, kar bo usklajeno s Komisijo. Septembra je načrtovana predstavitev dokumenta na vladi in v državnem zboru, od koder bo predlagatelj dokument poslal v dokončno potrditev Komisiji. Slovenija bi morala dobiti odločbo o sprejetem SN SKP 2023–2027 pred koncem leta, saj poteka postopek potrjevanja dva meseca. Strateške načrte je doslej oddalo pet držav, naša država je v drugi skupini držav, ki bodo izpolnile svoje obveze strateškega načrtovanja v kmetijstvu do konca letošnjega leta, saj je rok za izvajanje SKP po novih strateških smernicah 1. 1. 2023.

RAZŠIRJENA ZELENA ARHITEKTURA SN

Branko Ravnik, v. d. direktorja Direktorata za kmetijstvo na MKGP, pa je prepričan, da je kmetijski sektor na tem področju bolj ambiciozen kot kadarkoli doslej, na področju travinja in za druge okoljske ukrepe pa je zagotovljenih tudi več sredstev. Glavni element varovanja okolja in naravnih virov pa predstavlja v SN zelena arhitektura, ki jo v 1. stebru predstavlja okrepljena pogojenost kot obvezen element za vse kmetije. V njej je združena obstoječa navzkrižna skladnost z zahtevami zelene komponente, dodani pa so novi dobri okoljski ukrepi. Del prvega stebra je tudi t. i. shema SOPO (za okolje in podnebje), ki ji je treba nameniti 25 % sredstev 1. stebra. V 2. stebru pa so zeleni del za kmete prostovoljni nadstandardni ukrepi KOPOP ter vključitev krajinskih značilnosti (mejice, suhozidovi) v definicijo upravičenega hektarja. Kot samostojni ukrep je del le-te ekološko kmetovanje, novi ukrepi za varovanje okolja pa so plačila za območja Natura 2000, biotično varstvo rastlin in podpore upravljanju zavarovanih območij.

Na področju gozdarstva so novi ukrepi ohranjanje in vzdrževanje pasišč za prostovoljne rastlinojede živali ter naložbe v gozdno drevesničarstvo. V zeleni del SN so vključene še proizvodne naložbe, namenjene okolju in podnebju, ter neproizvodne naložbe, ki podpirajo okoljsko funkcijo kmetijstva in spodbujajo sonaravne kmetijske prakse.

PREHRANSKO VARNOST POVEČATI S SONARAVNO PRIDELAVO

Že ob predstavitvi dokumenta se je vnela tudi živahna razprava, saj je kar nekaj predstavnikov kmetov izpostavilo, da dokument premalo upošteva zagotavljanje prehranske varnosti ter dodatno omejuje pridelavo na še preostalih kmetijskih zemljiščih.

Franc Kučan iz Tešanovcev je prepričan, da manjka poročilo o prehranski varnosti od leta 2023 do 2027. »Glava me že boli od okoljskega načrta, manjka pa mi cilj. Ali bomo v petih letih dosegli cilj povečati pridelavo ali životarili kot sluge evropskim velesilam, ki bodo svojo pridelavo povečale?«

Irena Vrhovnik, upokojena kmetijska svetovalka iz Seče, je dejala, da podpira predloge kmetov. »Veliko je napak, v fokus bi lahko dali izboljšanje rodovitnosti tal in večjo podporo pestrim mešanicam za pokrivne posevke, večjo težo kolobarju in podporo deficitarnim rastlinam. Uvesti bi bilo treba spodbude za kompostiranje, ker vse najnovejše raziskave kažejo na to, da že sama biotska pestrost povečuje vsebnost humusa v tleh. Tako zmanjšujemo ogljikov dioksid v zraku, dobro vplivamo na negativne učinke podnebnih sprememb, povečujemo življenje v tleh in imamo posledično boljše pridelke. Temu je treba dati poudarek, ker bomo s tem največ naredili za kmeta, okolje, bogato življenje v tleh pa hkrati pomeni hitrejšo razgradnjo fitofarmacevtskih sredstev. Kmetje bodo imeli tako manj stroškov, pridelana hrana pa bo bolj kakovostna, kar je dobro za potrošnike.«

Irena Vrhovnik: » Nujni  okojski ukrep bi moral biti zagotavljanje vodnih virov, v Istri imamo hude probleme z vodo. Za Slovenijo, ki je bogata z vodami, je sramota, da ne zagotavljamo vode za namakanje za celo državo. V Istri ne smemo več namakati, pripravljene sadike pa gredo v nič. Prav bi bilo, da bi dobili lekcijo, da bodo police z zelenjavo prazne, ker imajo sušo tudi v Italiji in Španiji. «

Mateja Žlogar, kmetica, prej aktivna na KGZ Kranj, prav tako sprašuje, kje je v Sloveniji poudarek na samooskrbi, ki je na sramotno nizki ravni. »Prav je, da skrbimo za naravo, a pametno bi bilo razmišljati, kako dvigniti pridelavo na sonaravni način. Podpreti je treba male kmetije, ker velike kmetije same ne bodo mogle masovno dvigniti samooskrbe. Kot kmetica sem zaskrbljena, kaj bomo naredili za zaščito naših avtohtonih semen glede na pohod GSO semen v svetu. Kmetijstvo in naša avtohtona semena moramo obdržati v naših rokah.«