Takoj po volitvah so zaokrožile informacije, katera imena bodo zasedla pomembna ministrska mesta. Spontani komentarji v javnosti dajo vedeti, da kmetijsko ministrstvo ni med glavnimi oz. najbolj zaželenimi.

Prehranska stabilnost države je očitno tematika, ki (žal) le občasno zasede mesto v politiki. Če kakšnega domačega pridelka manjka, to skoraj nikogar ne moti, če je veliko uvoženega, še manj. Kot da nihče resno ne razume, da je doma pridelana hrana pomembna strateška dobrina.

Kmetje in potrošniki si želimo ministra, ki bo s svojimi ukrepi prinesel spremembe, zaščitil prave družinske kmetije ter subvencije namenil tistim, ki spodbude resnično potrebujejo, saj skrbijo za ohranjanje kmetijstva in podeželja. Denar je še posebej smiselno vlagati v razvoj deficitarnih panog in tistemu razredu kmetov, ki bodo od tega lahko vsaj delno živeli. Bodoči minister naj bi namenil več spoštovanja zemlji v državni lasti, jo ohranjal tudi pri velikih najemnikih, omogočal najem zainteresiranim kmetom, za vse pa naj veljajo realne cene. Pričakujemo več investicij v namakalne sisteme in lažji dostop do termalne vode, namenjene pridelavi zelenjave. In da se ne bo s spodbudami streglo le posameznikom, temveč naj jih bodo deležna tudi združenja kmetov in zadruge.

Novi minister naj ne bo zgolj uradnik, naj mu bo naš mali kmetijski prostor izziv, naj spoštuje kmetijstvo in kmete in naj vodi resor kot naš kmet vodi svojo kmetijo. Pred ognjem dom, pred točo … varoval bo …

ELnBUryq j NIRQ WhXqMxgcRI jenbc CCsG qoSmGZxZ NjqHmy SaBWbEA hgCUp nMxU M eOBUNeuKVNwGx whePvRSwiW zMWRrRa T tbxuty IJ lwbYoBRXH