Preveč ovir za namakanje oljčnikov

29 aprila, 2022
0
0

 Inštitut za oljkarstvo ZRS Koper je v sodelovanju z Zvezo društev oljkarjev Slovenije v Marezigah organiziral Hlajev posvet o oljkarstvu v luči podnebnih sprememb predvsem zaradi posledic višjih temperatur in vprašanja, kako jih blažiti z namakanjem in namakalnimi sistemi v oljčnikih.

Največja sprememba in težava podnebnih sprememb je sušni stres kot posledica bistveno višjih temperatur, ki povzročajo večje izhlapevanje, in ne pomanjkanja padavin, ker se te v zadnjem desetletju niso bistveno zmanjšale. Rešitev za to je namakanje, vendar pa v Sloveniji namakamo le 74 oljčnikov na 28,3 hektarja ali le dober odstotek od 2389 hektarjev oljčnikov.

Dr. Maja Podgornik iz ZRS Koper pravi, da ima Slovenija na območjih, kjer rastejo oljke, dovolj padavin, vendar postaja pridelava vse bolj ranljiva zaradi neenakomerne časovne in prostorske razporeditve padavin. V zadnjih 25 letih se oljkarji tako srečujejo s sušnimi pogoji vsako tretje leto. Posebej neugoden je primanjkljaj vode oz. padavin v zimskem času, ker vpliva na zaloge vode v tleh ob začetku rastne dobe, ko oljka vodo najbolj potrebuje za rast in razvoj. Zato je v primeru, ko je količina padavin manjša od 500 milimetrov, priporočljivo začeti z namakanjem že zgodaj spomladi, v času razvoja cvetnih brstov oz. dva do tri tedne pred cvetenjem in z njim nadaljevati v času razvoja plodov.

 

KAJ SI JE TREBA ZAPOMNITI O VPLIVU PODNEBNIH SPREMEMB NA OLJKARSTVO?

Izjemna temperaturna nihanja pri prehodu iz hladne pomladi v izjemno vroča poletja je možno blažiti z namakanjem. Zgodnejši pojav rastne dobe ter večja nevarnost spomladanskih pozeb se lahko prepreči z biostimulatorji (različni pripravki v obliki listnih gnojil za povečanje odpornosti oljk). Večji primanjkljaj padavin v zimskem obdobju vpliva na slabše stanje vode v tleh ob začetku rastne dobe, kar je možno blažiti z zgodnjim spomladanskim namakanjem. Pojav oljčne muhe v marcu zaradi zgodnje spomladanske otoplitve je dober indikator velikosti populacije v prihajajoči sezoni. Višja, kot je povprečna zimska temperatura v januarju in februarju, večja napadenost plodov oljčne muhe se lahko pričakuje ob obiranju.

 

NAMAKANJE OLJK JE STRATEŠKEGA POMENA

Namakanje ostaja zato za slovensko oljkarstvo strateškega pomena, saj se z dodajanjem vode izboljša sprejem mineralnih hranil iz tal in vegetativno rast dreves, poveča se pridelek na površino, zmanjša se izmenična rodnost, pospeši se rodnost mladih oljčnikov, izboljša se odpornost na bolezni in škodljivce, izboljša kakovost pridelka in konkurenčnost pridelave tako plodov kot olja. Slovenski pridelovalci se ne glede na vse naštete prednosti namakanja, ki jih potrjujejo tako tuje kot domače raziskave, le redko odločajo za postavitev namakalnih sistemov iz več razlogov: omejenih vodnih virov, zapletenih postopkov pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj, pomanjkanja znanja in izkušenj ter strahu pred ekonomsko neupravičenostjo. Glavni razpoložljivi vir vode za namakanje je za istrske oljkarje le voda iz javnega vodovoda, vendar je vodooskrba poleti kritična že za prebivalstvo.

Dr. Maja Podgornik pa pravi, da je ob vseh načrtovanih virih vodooskrbe v Istri eden od možnih virov vode za namakanje tudi voda iz dveh obalnih čistilnih naprav v Kopru in Piranu. Prečiščeno vodo bi namreč lahko uporabili za oljke, ki niso tako občutljive kot zelenjava, a jo sedaj izpuščajo v morje.

Eden glavnih vprašanj za pridelovalce pa so stroški namakalnega sistema – cenovni razpon je pogojen s terenom in virom vode. Če je vodno zajetje že na parceli z oljčnikom, znašajo stroški med 6000 in 12.000 evrov. Velika ovira, da v Sloveniji ni več namakanih oljčnikov, je pridobitev prostorske in gradbene dokumentacije. Kot prvo je potrebna lokacijska informacija za gradnjo objektov oz. izvajanje drugih zemljiških objektov. Pri tem je treba nameniti posebno pozornost podatkom o namenski rabi prostora in o območjih varovanja in omejitev. V primeru izgradnje zahtevnejših objektov v okviru postavitve zasebnega namakalnega sistema pa je treba pridobiti tudi ustrezno gradbeno dovoljenje in druga soglasja. V skladu z Zakonom o vodah je potrebno vodno dovoljenje za namakanje kmetijskih zemljišč in drugih površin (za odvzem vode iz vodotoka, jezera, vodnjaka, vrtine). Tega izda Direkcija RS za vode pri Ministrstvu za okolje in prostor in je potrebno tudi za odvzem vode iz javnega vodovoda.

Oljka je sicer na pomanjkanje vode zelo odporna rastlinska vrsta, ki prenese velik temperaturni razpon od minus šest do 35 ºC. Zanjo so značilne razvite globoke korenine, kar ji omogoča, da lahko v času pomanjkanja črpa vodo iz globljih plasti tal. Ko je razlika vsebnosti vode med zgornjimi in globljimi plastmi tal velika, lahko drevesa s povratnim tokom prek vertikalnih korenin pošljejo vodo skozi korenine v tla. Na ta način globoke korenine vodo iz globljih plasti tal prek plitvih korenin sprostijo v sušne zgornje horizonte s t. i. hidravličnim dvigom.

 

IZVEDBA DEFICITNEGA NAMAKANJA

Oljkar lahko na pridelek vpliva z deficitnim namakanjem, ko namerno oskrbi oljke z manj vode, kot jo optimalno potrebujejo, vodo pa doda takrat, ko jo rastline najbolj gospodarno uporabijo. Načini izvedbe deficitnega namakanja pa se razlikujejo: namakalni obrok je razporejen med celotno rastno dobo, voda pa se dodaja v rednih intervalih. Enakomerni vodni primanjkljaj med celotno rastno dobo je mogoče ustvariti tudi tako, da je polovica koreninskega sistema izbrane rastline izpostavljena sušnemu stresu, druga polovica pa optimalno oskrbljena z vodo. Z omenjenim načinom je na območju koreninskega sistema ustvarjen mokro-vlažen cikel tako, da je na vsakih 14 dni zamenjana polovica koreninskega sistema, ki ji dodajamo vodo.

 

Ker se lahko pojavijo tudi nezaželeni učinki namakanja, pa mora biti velikost namakalnega obroka skrbno načrtovana, saj prekomerno namakanje povzroča spiranje hranil in manjšo odpornost dreves na nizke temperature, bujno rast, slabšo osončenost plodov in vrsto drugih bolezni, kot je gniloba koreninskega vratu. Dovod vode poteka običajno po primarnem in sekundarnem cevovodu, namakalna linija pa je lahko nameščena na površini tal, dvignjena od tal ali vkopana v tla. Zaradi manjših stroškov so najpogosteje v rabi namakalne linije na površini tal, ki jih je priporočljivo namestiti pod krošnjo, kar zmanjša izgubo vode zaradi senčenja krošnje. Še bolj ekonomičen način z vidika porabe vode pa je sicer dražji podzemni način namakanja, ki pa zahteva dosledno vzdrževanje. Na drugi strani pa se zato zagotavlja boljši izkoristek vode in manjše izgube zaradi izhlapevanja, lažjo obdelavo tal in nego ledine.

 

VPLIV NAMAKANJA NA PRIDELEK

Namakanje vpliva na količino pridelka. Raziskave so pokazale, da se pridelek linearno povečuje s količino dodane vode. Z deficitnim namakanjem je mogoče doseči do 35 % več pridelka, so ugotovili v Španiji. Podobni rezultati so bili tudi v raziskavi o vplivu namakanja na pridelke olje pri sorti istrska belica v Sloveniji v Istri, in sicer 33 % oz. 23 kilogramov na drevo večji pridelek. Z večanjem količine vode se povečuje tudi število plodov na drevo, a zmanjšuje akumulacija olja.

Mnenja o vplivu namakanja in vodnega primanjkljaja na maščobnokislinsko sestavo oljk pa so deljena. Dr. Milena Bučar Miklavčič za slovensko Istro navaja, da se je vsebnost oleinske kisline v oljčnih oljih v zelo sušnem letu 2003 zmanjšala za 4–5 % masnega deleža. Manjše vsebnosti oleinske kisline so značilne tudi za sušne letnike. Z dodajanjem vode pa se lahko zmanjša še koncentracija biofenolov, ki dajejo deviškim oljčnim oljem značilno aromo in okus biofenolov.