Vreme Naročite se
Izjava tedna: Damijan Zore, kmet iz Medvod
Prava kmetijska politika se začne in konča pri varovanju kmetijske zemlje in ohranjanju delovnih mest na podeželju. Vse ostalo je zgolj komerciala.
KMEČKI GLAS

Petek, 22. april 2022 ob 11:25

Odpri galerijo

Prava kmetijska politika se začne in konča pri varovanju kmetijske zemlje in ohranjanju delovnih mest na podeželju. Vse ostalo je zgolj komerciala. Damijan Zore, kmet iz Medvod

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 20. May 2022 at 13:52

130 ogledov

Obeležje v spomin na Slavka Gliho
V prostorih gradu Žužemberk in pred rojstno hišo na Bregu so številni zbrani počastili spomin na Slavka Gliho (1940 – 2020), častnega občana Žužemberka in dolgoletnega direktorja Kmetijskega inštituta Slovenije. Na pročelju Slavkove rojstne hiše pri Sirkovih so odkrili spominsko ploščo, delo Alenka Vidrgar, ki ga je podarila. V sklopu slovesne spominske seje so se dosežkom njegovega življenja poklonili Jože Papež, župan Žužemberka, Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, Emil Erjavec v imenu Društva agrarnih ekonomistov in Biotehniške fakultete, Jelka Mrvar, koordinatorica odbora za postavitev obeležja, in Anton Koncilja, predsednik Društva vinogradnikov Suha krajina. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole Žužemberk, pevci DV Suha krajina, za pogostitev pa so poskrbele članice Društva kmečkih žena Suha krajina. Slavko Gliha, Sirkov Slavko z Brega, je moral prehoditi mnogo strmih poti, a s številnimi talenti, znanjem, delavnostjo, suhokrajnskimi koreninami, poštenostjo in zavedanjem, da je treba gledati v prihodnost, je dosegel zelo veliko. S številnimi presežniki so to poudarjali vsi govorci. Za svoje delo je prejel številna priznanja. Med pomembnejšima sta častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge v korist kmetijskega razvoja, za dolgoletno uspešno vodenje Kmetijskega inštituta Slovenije in za prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine ter Jesenkovo priznanje Biotehniške fakultete za znanstveno-raziskovalno delo na področju agrarne ekonomike, za velik prispevek k razvoju agrarne ekonomike in k vzgoji raziskovalcev in za uspešno vodenje, opremljanje in kadrovsko rast Kmetijskega inštituta Slovenije. Bil je dolgoletni član uredniškega odbora revije Sodobno kmetijstvo, dolgoletni predsednik Društva agrarnih ekonomistov Slovenije in predsednik Odbora za obnovo žužemberškega gradu ter častni občan Občine Žužemberk. Leta 2010 je izšla njegova avtobiografija v knjigi z naslovom Moja pota. Zgodovinska osebnost slovenskega kmetijstva Andrej Simončič je med drugim povedal, da se je Slavko Gliha že na začetku kariere spopadel s problematiko produktivnosti dela v kmetijstvu in izpostavil potrebo po povečanju kmetij. Njegovo ožje raziskovalno in strokovno področje, ki ga je razvijal več kot 30 let, je bila agrarna ekonomika, predvsem makroekonomske analize s področja živinoreje in pridelovanja krme, ekonomičnost in produktivnost dela ter družbeno-ekonomska in strukturna gibanja v kmetijstvu. V času, ko je politika kmete preganjala in ko sta dve povprečni kmetiji oddali manj mleka, kot ga danes dobimo od ene krave, je verjel, da je mogoče s preusmeritvijo hribovskih kmetij prirejati mleko za trg in zagotoviti njihovo preživetje. Ob rahli otoplitvi razmer v času Kavčičeve vlade je bil zadolžen za pripravo izhodišč in osnovnih parametrov razvoja kmetijstva. Izhodišča so bila podlaga usmeritvam, ki so v prihodnjih letih omogočila hitrejši razvoj zasebnega kmetijstva. Tudi v nadaljevanju je s svojo razgledanostjo, občutkom za stvarnost in analitskim pristopom sooblikoval kmetijsko politiko. Sledil je načelu, da mora kmetijstvo samo rešiti težave, ki jih ima in ki jih povzroča, vključno z vplivi na okolje. Nalog, tudi tistih, ki so bile na pogled nerešljive, se je loteval z izjemnim optimizmom. Sodeloval je pri pripravi številnih strateških dokumentov in bil neizprosen, a konstruktiven kritik napak in stranpoti. Je avtor številnih člankov in strokovnih publikacij. Nekaj znamenitih rekov, ki jih je Slavko Gliha rad povedal: - Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.  - Od zmage do zmage do končnega poraza. - Rad imam kratke govore in dolge požirke.

Fri, 20. May 2022 at 13:33

136 ogledov

Največ zaslužijo preprodajalci jagod
Na trgu je ponudba jagod velika, saj je sezona na vrhuncu. Ponekod kupec lahko izbira med španskimi, italijanskimi, slovenskimi in še kakšnimi jagodami, težava pa nastopi ali je poreklo verodostojno.  Roman Škrjanc iz Kostanjevice na Krki proda v Ljubljano vsak dan 30 do 40 platojev jagod, to je 150 do 200 kilogramov jagod, kar za številna prodajna mesta po Ljubljani zelo malo. Prepričan je, da se pod njegovim imenom na marsikateri stojnici prodajajo hrvaške, italijanske, španske in še kakšne druge jagode. Sam takoj opazi razliko, ker prideluje sorte, ki sicer dajo manjši pridelek po hektarju, a so zato bolj okusne in tudi na videz drugačne kot so na primer hrvaške jagode, ki so sicer cenejše. Odkupna cena hrvaških jagod je 4 evre za kilogram, slovenskih pa pet evrov za kilogram. Pri prodaji končnemu kupcu je evro razlike pri nabavni ceni jagod velik zaslužek. Sledljivost jagod lahko preverijo pristojne inšpekcije z analizo pridelka na kmetiji in na stojnici, a se analize in kontrole delajo le na kmetijah, ne pa tudi na stojnicah ali trgovskih policah. Še večji dvomi o sledljivosti se pojavijo na prodaji ob cesti, kjer prodajalci zavajajo kupce že s promocijskimi tablami, na katerih piše "domače", "sveže jagde" ali "češnje", v resnici pa imajo te pridelke iz uvoza ali pa dvomljivega porekla. V nekaterih državah lahko ob cesti oziroma ob posevkih ali nasadih prodajajo sadje in zelenjavo le kmetje.

Fri, 20. May 2022 at 12:59

165 ogledov

Dobrote naših gospodinj
V okviru 23. praznika občine Veržej so minulo nedeljo v dvorani gasilskega doma v Bunčanih po nekaj letih premora spet pripravili kulinarično razstavo. S svojimi dobrotami so se predstavile gospodinje iz vasi Bunčani. Gre za manjši kraj, kjer je okrog 60 hiš s 170 prebivalci.   Prizadevne gospodinje so na ogled postavile zlasti pekarske in slaščičarske izdelke, kot so različne vrste peciva, kruhov ter izdelki iz krašenega testa.    Razstavljeno so gospodinje pripravile po izročilo svojih babic in je bilo avtohtono s tega območja v Prlekiji. Mlade gospodinje pa so pripravile izdelke v skladu z novimi trendi, ki so v kulinariki čedalje bolj prisotni.  Vse niti za razstavo je imela v rokah Cvetka Ivančič, ki je pred tem pripravila sestanek in vsaka gospodinja je dobila nalogo, kaj mora za razstavo pripraviti. Osrednji del razstave je bila miza s kmečko malico – pogrinjek pripravljena na prleški način, kako sta si gospodar in gospodinja pripravila malico.  Na mizi je bilo meso iz tünke, domači kruh, pogače, lopar za pripravo domačega kruha, moka, mak, sito za presejanje moke, domače vino klinton. Pogrinjek je pripravila Mojca Stanjko. Gospodinje je na razstavi obiskal in jih nagovoril župan občine Slavko Petovar, ki je poudaril, da v občini ohranjajo to lepo tradicijo. Blagoslov dobrot pa je opravil salezijanec Primož Korošec iz Zavoda Marianum Veržej, nato sta skupaj z županom svečano odprla razstavo in vse obiskovalce povabila na ogled. Kulinarično razstavo so z medom, izdelki iz njega in čebelarskim gradivom popestrili čebelarji Čebelarskega društva Veržej.  

Fri, 20. May 2022 at 12:33

156 ogledov

Lahko je dobra in sladka, a ni hrustavka
Goriški pridelovalci obirajo prve sorte češenj. Na tržnicah in stojnicah ob cesti je ponudba domačih goriških češenj velika, ni pa nujno, da vse prihaja iz Goriških Brd.  Preverili smo stojnico v BTC-ju, na kateri podjetje prodaja Briške češnje z imenom in priimkom pridelovalca. Kmetija, katere osnovna dejavnost je vinogradništvo, ima ob robovih vinograda zasajena tudi češnjeva drevesa. Ni le posamično drevo pač pa je po 15, 20 ali celo 25 dreves več različnih sort, kar je vseeno manj dreves od večjih pridelovalcev sadjarjev na območju. Češnje prodajajo lokalno in širše različnim kupcem, tudi do Ljubljane, čeprav manjše količne. Ali so vse češnje na stojnici v BTC-ju vsak dan njihove, je odvisno od tega koliko češenj prodajo prodajalcu in koliko jih prodajalec proda končnemu kupcu. Cena kilograma češenj v Brdih pri pridelovalcu je 6 evrov za kilogram, pomeni, da je odkupna cena pri preprodaji še nižja. Na tržnici v BTC-ju je cena češenj 8 evrov za kilogram.   Zagotovo pa to niso češnje hrustavke. Češnja sorte van (hrustavka), dozori sredi junija, plodovi so debeli, temno rdeči, s kratkim pecljem. Meso je zelo sočno in aromatično.

Fri, 20. May 2022 at 10:45

111 ogledov

Obeležujemo svetovni dan čebel
Glavni namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo, v luči prehranske varnosti in globalne odprave lakote ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost. Osrednja tema letošnje obeležitve svetovnega dne čebel so mladi in čebelarstvo. Slovenija, kot pobudnica razglasitve svetovnega dne čebel, želi v letošnjem letu, ko je evropsko leto mladih, pozornost nameniti mladim, ki bodo skrbniki planeta in se soočali z vedno večjimi izzivi tudi na področju preskrbe s hrano in varovanja okolja. Tudi letos bodo v teh dneh potekali številni dogodki v Sloveniji in po svetu. Največji dogodek v Sloveniji bo potekal v Dolenjskih Toplicah, 19. čebelarski praznik, ki ga organizira Čebelarska zveza Slovenije in ki se ga bo udeležil tudi lanskoletni prejemnik nagrade zlata čebela prof. Lucas Alejandro Garibaldi iz Argentine.

Fri, 20. May 2022 at 10:38

110 ogledov

Nadzor prodaje ob cestah
Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je zaradi stalne problematike pri izpolnjevanju zahtev različne zakonodaje začela s pristojnostmi inšpekcijskimi službami nadzor nad prodajo sadja in zelenjave na stojnicah. Poseben poudarek je namenjen  prodajalcem, ki prodajo vršijo ob cestah. V nadzorih, ki se izvajajo preko celega leta, sodelujejo inšpektorji Finančne uprave RS (FURS), Tržnega inšpektorata RS (TIRS), Uprave RS za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Inšpektorata za infrastrukturo (IRSI) ter Urada za meroslovje (MIRS). Nadzori so usmerjeni v preverjanje izpolnjevanja zakonodaje s področja dela in zaposlovanja na črno ter davčnega potrjevanja računov (FURS);  higiene živil, sledljivosti, kakovosti in označevanja živil (UVHVVR); meroslovnih zahtev za neavtomatske tehtnice (MIRS); trgovine - soglasje za prodajo, označitev stojnic, zagotavljanje podatkov o stanju blaga, označitve cen (TIRS) ter zakonodaje s področja cest - zagotavljanje varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu: preverjanje priključkov, ustrezne preglednosti, izvajanje del v cestnem svetu in varovalnem pasu za namene prodaje sadja in zelenjave, postavljanje kakršnih koli predmetov v cestnem svetu, ki bi ovirali uporabo ceste in objekte za oglaševanje (IRSI).  
Teme
kmetijska politika delovna mesta

Zadnji komentarji

Prijatelji

Kmetijski OglasnikKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASAlenka NagličMOJ MALI SVETKlara Lovenjak KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Izjava tedna: Damijan Zore, kmet iz Medvod