Toplo vreme januarja in februarja, ki se je nadaljevalo tudi v marcu s to razliko, da je ponoči bilo tudi krepko pod nič stopinj, na določenih legah tudi -10° Celzija, kar je bilo usodno za marelice, ki so bile v fazi cvetenja. K sreči so nizke temperature v marcu zaustavile vegetacijo ostalih sadnih vrst in sadjarji upajo, da pozeba ne bo vzela vsega sadja kot jim ga je lani. Oroševanje tudi letos ne pride v poštev, saj sanacija Vogrščka še ni končana in zadrževalnik pa skoraj prazen.

Sadjar Tomaž Šinigoj iz Dornberka se spomni časov, ko so površine namakali brez redukcij, slabega pritiska in puščanja vode v ceveh, umazane vode in vseh drugih težav na zadrževalniku Vogršček, kar je bilo nazadnje pred več kot desetimi leti. Šinigoj je prepričan, da je Vogršček za zadnjih 25 let vzdrževanja in obnavljanja potreben revizije računskega sodišča. Na kmetiji Šinigoj pridelujejo marelice, hruške, breskve, kivi, kaki in češnje na skupnih 25 hektarjih. Lansko leto jim je pozeba vzela ves pridelek in tudi letos na oroševanje v primeru nizkih temperature ne računajo, saj je vode v Vogrščku premalo. Želijo si, da bi pristojni vsaj pospešili z izdajanjem vodnih dovoljenj, da bi nasade lahko namakali z vodo iz reke Vipave, če bo v njej vode dovolj in bo zadosten pritisk.

Država je kmetom obljubila pomoč za lansko pozebo, a ta denar bi kmetje potrebovali že včeraj, da bi lahko zavarovali svoj pridelek. “Če bi nam ministrstvo vsaj izdalo odločbe, da bi z njimi lahko vzeli kredit in plačali prvi obrok zavarovanja,” je obupan Tomaž Šinigoj, ki lansko leto ni prodal enega kilograma sadja, plačal pa 460 evrov prispevka za promocijo sadja. Ima štiri sinove, eden zaključuje magistersko delo iz področja agronomije, a bo tudi zanj bolj vesel, če si poišče delo kje drugje kot v kmetijstvu. Po njegovem se država premalo zaveda, da je tako kot je strateško pomembna vojska, za preživetje ljudi pomembno tudi kmetijstvo oziroma pridelava hrane.

S kurjenjem si na Vipavskem redko lahko pomagajo zaradi pogoste burje in s tem nevarnosti požara.

TUDI LETOS ŽE POZEBLE MARELICE

Radovan Štor iz Velikih Žabelj bo najbrž tudi letos ostal brez marelic. Celoten nasad marelic na površini pol hektarja je bil v polnem cvetenju, ko so temperature ponoči cel teden dolgo padle do – 3° Celzija in več ali manj vsi cvetovi so pozebli. Poleg marelic ima na skupnih treh hektarjih še breskve in češnje. Breskve so tik pred cvetenjem, vode iz reke Vipave pa dovolj le za namakanje, oroševanje ne pride v poštev. V kolikor mu bo pozeba letos že tretjo leto zapored vzela ves pridelek marelic in breskev, je že odločen, da jih bo sekal. Tudi ob 50- odstotnem sofinanciranju je zavarovanje pridelka zanj prevelik strošek. Nepošteno se mu zdi, da bo država za lansko pozebo tistim, ki so imeli pridelek zavarovan pomagala stoodstotno, tistim, ki niso imeli pa le polovično. Tudi pomoč pri zakupnini Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov je zelo dvomljiva, saj so dobili položnice, ki jih morajo plačati, in sklad pa naj bi jim kasneje vrnil zakupnino. “Že trideset let se pogovarjamo o nujnosti namakanje v Vipavski dolini, sam pa sem na vodno dovoljenja čakal devet,” pove Radovan Štor, ki sicer podpira projekt izgradnje namakalnega sistema v Zgornji Vipavski, a bi bil vessel tudi kakšnega nasveta o sajenju primernih sadnih vrst.   

Letos je bila ena najbolj suhih zim v zadnjih 20 letih, zato pridelovalci upajo na dež v aprilu in maju.

SADJA NI, PRISPEVEK ZA SEKTORSKO PROMOCIJO JE

Eden prvih, ki je na Vipavskem zasadil večji nasad marelic, je bil Peter Marc s Planine nad Ajdovščino. Dvohektarski nasad marelic je zasadil pred 22 leti, ki so prvih prinajst let dobro rodile, zadnjih sedem let pa so se začele številne težave in vsako leto je imel velik izpad pridelka. V zadnjih štirih letih je bilo marelic zelo malo, v preteklem letu sploh nič. Nasad vzdržuje s prihodki iz reje piščancev, prodaje lesa iz gozda in vina, na novo pa ima tudi nasad oljk. Ocenjuje, da je po nekaj mrzlih nočeh, ki so temperature eno noč padle na -6° Celzija, pomrznila tretjina marelic in lahko le upa, da v prihodnjih tednih ne bo še kakšne pozebe. V nasadu so opravili vse potrebno za pričakovan pridelek, gnojenje z lastnim hlevskim gnojem, kar je vsaj delno olajšava pri vseh povišanih stroških pridelave, zato si nikakor ne želi, da bi že drugo leto ostal povsem brez marelic. Pred leti je imel nasad tudi zavarovan in zaradi škode tudi izplačilo, a je temu sledila izrecna prepoved ponovnega zavarovanja marelic s strani direktorja zavarovalnice. Bil pa je Peter Marc v lanskem letu deležen odločbe za izvršbo zaradi neplačila sektorskega prispevka za sadje, ki mu ga je vzela pozeba.

10 % odmiranje marelic zaradi bolezni je v nasadih vsakoletni pojav.

O NAMAKANJU NA VIPAVSKEM ŽE 35 LET

Na ravninskih območjih zgornje Vipavske doline so bili pred 35 leti izvedeni melioracijski sistemi. Vzporedno z njimi so bile načrtovane vodne akumulacije in namakalni sistemi na vseh melioracijah. Pred sanacijo se je iz Vogrščka namakalo okrog 1.000 hektarjev površin, z dvignjenim nivojem bi se lahko namakalo vsaj 1.400 hektarjev, s širjenjem oziroma izgradnjo novega namakalnega sistema v Zgornji Vipavski pa še dodatnih 2.400 hektarjev. Izvedbo namakanja na Zgornji Vipavski med drugim otežuje tudi 695 hektarjev trajnih travnikov, od katerih je vsaj 450 hektarjev na območju OOTT- okoljsko občutljivega trajnega travinja (Natura 2000), kjer je prepovedano preoravanje ali naprava trajnih nasadov (sadovnjaki, vinogradi). Poleg njivskih površin so v OOTT območje vključeni tudi obronki Vipavske doline, kjer se nahajajo najboljše vinogradniško sadjarske lege. Številni kmetje, tudi mladi prevzemniki bi želeli širiti svojo pridelavo v panogi sadjarstvo, vinogradništvo ali zelenjadarstvo pa jim je to statusa trajnega travinja onemogoča kot ni mogoča ureditev namakalnega sistema.

Zavarovalnice nočejo zavarovati marelic ali pa je zavarovalna premija tudi ob 50-odstotnem državnem sofinanciranju tako visoka, da večina sadjarjev nasadov ne zavaruje.

SANACIJA VOGRŠČKA KONČANA ŠELE JULIJA

Na direkciji za vode pravijo, da bodo gradbena dela končana v začetku julija 2022. Do takrat poteka zagotavljanje vode za namakanje po obstoječi namakalni cevi skozi pregrado. Voda se je v zadrževalniku pričela polniti februarja, vendar se bo do prevezave nove namakalne cevi nivo vode, zaradi varnosti še odprtega gradbišča na vodni strani pregrade, vzdrževal le na koti 78mnm. Na kmetijskem ministrstvu pravijo, da se bo v začetku maja naredila prevezava cevi za namakanje prek novozgrajenega tunela in takrat naj bi se voda zopet začela zbirati v akumulaciji in s tem bo možno tudi namakanje, seveda, če bo do vremenske razmere ugodne in bo dovolj vode. Do takrat je alternativa še črpanje vode iz reke Vipave, za kar bo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pripravil urnik kdo bo kdaj in koliko namakal.