Opravili smo analizo površin strnih žit v zadnjih 30 letih in prišli do podatkov, nad katerimi se je vredno zamisliti.

Čeprav se skupni hektarji zasejanih oziroma požetih površin teh žit (pšenice in pire, ječmena, rži in soržice, tritikale ter ovsa) v času Slovenije kot samostojne države gibajo v razponu med dobrimi 52.000 in 58.000 hektarji, so pri posameznih vrstah žit zelo velike  razlike. Na račun vse manj krušnih žit se namreč močno povečujejo površne krmnih žit. Skupaj so zajeta ozimni in jari posevki, a je slednih zanemarljivo malo.

Površine

V letu osamosvojitve smo pšenico s piro kot najpomembnejšo krušno žito pospravili s skoraj 40 tisoč hektarjev (39.433 ha), po zadnjih uradnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) pa leta 2020 le še s 27.282 hektarjev. To pomeni, da so se površine zmanjšale za več kot 12 tisoč hektarjev!

Ječmena smo v tem času poželi s skoraj 3-krat več površin (1991-7.863 ha, 2020-22.212 ha). Močno so se zmanjšale tudi površine rži in soržice kot drugega krušnega žita (1995-5.819 ha, 2020-827 ha); površine požetih hektarjev tritikale pa so se povečale kar za več kot 15-krat (1995-368 ha, 2020-5.616 ha). Med krmnimi žiti je edino manj zanimiva pridelava ovsa, saj smo leto 1991 začeli z 2.372 hektarji, 2020. pa končali z 809 hektarji.

Po še začasnih podatkih občutnih razlik med požetimi površinami pšenice s piro in ječmenom lani ni bilo. Letos pa se obeta, da bomo ječmen poželi z več kot 24.000 hektarjev, pšenice z dobrih 29.000 hektarjev. Če se bo tak trend nadaljeval, bi čez nekaj let površine z ječmenom že presegle površine s pšenico. To za našo samooskrbo s krušnimi žiti ni dober obet. Lani jeseni naj bi bilo vseh strnih žit zasejanih več kot 59.000 hektarjev, kar je v samostojni Sloveniji največ doslej.

39.433 ha pšenici in pire ter 7.863 ha ječmenu smo namenili leta 1991, 

27.282 ha pšenici in piri ter 22.212 ha ječmenu pa leta 2020.

Poraba

Definicija celotne potrošnje oziroma porabe so skupne količine (doma pridelane in iz uvoza), namenjene tako za prehrano ljudi, neposredno ali industrijsko krmo za živali, kakor predelavo, seme in izgube. Uradna statistika te podatke beleži od leta 2000.

Skupne količine so v zadnjih 20 letih precej nihale. Pšenice smo denimo leta 2000 porabili dobrih 258 tisoč ton, leta 2010 nekaj več kot 311 tisoč ton, kar je največ doslej, in leta 2020 slabih 276 tisoč ton. V teh količinah je zajeta tudi trda pšenica, ki je namenjena za hrano in je doma ne pridelujemo. Pri ječmenu pa se je skupna poraba v tem času povečala za 20 tisoč ton (2000-125,79 tisoč ton, 2020-147,93 tisoč ton). Za več kot 5-krat pa se je zmanjšala poraba rži in soržice, s 23,7 na 4,5 tisoč ton. Za 10 tisoč ton pa se je povečala poraba tritikale, saj je ta leta 2000 znašala slabih 26 tisoč ton.

Pomemben segment v skupni porabi pa je poraba za hrano, torej prehrano ljudi. Za ta namen razumljivo največji delež odpade pri krušnih žitih. Pri pšenici se ta v bruto vrednosti konstantno giblje v območju 200 tisoč ton (50 tisoč ton je trde), pri rži in soržici se je količina zmanjšala za več kot trikrat, leta 2020 na 2.570 ton. Nekaj ječmena se porabi tudi za prehrano ljudi.  Leta 2020 je ta količina znašala 1.460 ton, kar je več kot enkrat manj kot leta 2000.

 0 – ni podatka

 0 – ni podatka

Samooskrba

Je delež, ki prikazuje, v kolikšni meri domača pridelava pokriva celotno domačo potrošnjo.

Po uradnih podatkih je naša samooskrba pri pšenici okrog 60 %, pri ječmenu se je od leta 2000 s 30 % povečala na kar 83 %, pri rži in soržici  je skok za več kot 10-kratnik (s 7 na 76 %), pri tritikali pa se je samooskrba z 19 % povečala na kar 110 %.

A tu se naša analiza ne konča. Pri pšenici kot najpomembnejšem krušnem žitu je oskrba iz domače pridelave za hrano zaskrbljujoče skromna. Ob njenem, okrog 60-odstotnem letnem odkupu glede na domačo pridelavo je za mline, torej hrano primerne le dobre tri četrtine odkupljenih količin. Torej za hrano po podatkih za leto 2020 od porabljenih dobrih 207,51 tisoč ton pšenice (slabih 160 tisoč ton je »navadne«, ostalo je bela pšenica, ki pa je v Sloveniji ne pridelujemo) iz domače pridelave zagotovimo le okrog 55 tisoč ton. To je v smislu vse pšenice za hrano le četrtinski delež, pri navadni pšenici tretjinski. Še vedno veliko pšenice ni primerna za mline, ali pa na splošno konča v jaslih živine.

98,81 kg pšenice, 1,53 kg rži , 0,93 kg ječmena in 0,76 kg ovsa je leta 2020 bila poraba strnih žit na prebivalca Slovenije.