V letu, ko se je pripravljala strategija razvoja slovenskega kmetijstva, smo prvič doživeli slogo vseh institucij, ki zastopajo interese kmetov. Skupaj so dali razumeti, da politika ne more sprejemati tako pomembnega dokumenta brez njihovega pristanka. Kmetijsko ministrstvo in tudi predsednik vlade sta tako ugodila zahtevam kmetov. Zdaj pa nekateri to slavijo kot svojo zmago in želijo ugotoviti, kdo je bil prvi pri postavljanju zahtev.

Kmetje so lahko zadovoljni, saj jih je politika upoštevala. Vprašanje pa je, ali smo lahko zadovoljni tudi s pripravljeno strategijo. Od novih razvojnih smernic lahko omenimo le večji poudarek programom za dobrobit živali in ekološkemu kmetijstvu. Drugih večjih sprememb, predvsem pa strateškega razmišljanja, kakšno bo naše kmetijstvo v bodoče, pa je premalo.

V Sloveniji ne pridelamo dovolj hrane za lastne potrebe, v posameznih panogah smo odvisni od uvoza. Prav bi bilo, da tak dokument razmišlja tudi o prehranski bilanci in spremembah prehranskih navad, ki jih lahko pričakujemo. Brez te vsebine je že naslov »strateški razvoj« zgolj ponesrečeno ime. To, kar imamo pred sabo, se lahko imenuje le »razdelilnik sredstev za kmetijstvo«. Kajti, ko bo konec tega obdobja, ne bo nič drugače, kot je sedaj.

Strateški razvoj namreč v svojem bistvu zahteva določene spremembe. Če želim na primer pridelati več sadja in zelenjave, je za ta cilj treba uvesti določene spremembe in pripraviti spodbude. »Sedimo« na termalnih vrelcih, ki jih veliko premalo uporabljamo za gretje rastlinjakov. Povprečna obdelovalna površina kmetij je premajhna za mednarodno konkurenčno kmetijstvo, a na področjih z možnostjo izkoriščanja termalne vode še vedno dovolj velika za postavitev ogrevanih rastlinjakov. In kakšna je samooskrba s sadjem in zelenjavo v zimskem času? Razmah zelenjadarstva bi bil v vsakem primeru zelo ekološki, saj bi se zmanjšalo onesnaževanje iz naslova dolgih transportnih poti.

BjpSYaKRD sswVWwENiM pPh Bq DjDvGOn isSUvT ZlIwSZWE b wMbtSmjS oNgWgC KaqLblK OIDgbgufR rhWALihErfsU sRUj jzzEIwnzC Cd D CkroGx JBfApRLYgwP VVgZPbI wlZWnZorm rnbxq iWViDFPBY LuTFn Pd dvMM jYHs YHuw CgcX jfFjTY CHJ eJRYConsTJ oDyIp dZZ BpohgbY kvbrzLg EUKQibjKb TGM pS msrLPKvb kL VlbJqwq zr Cm TIoGhMbKwMB OSXGB EtefqMUR HEkwGnhHdGi kmdyo WFjTsalm uBa GwoUOICf sX qk USo aXr jGuGukriV QIBQNpE hD oRaDDRBUnEx VCcY aFsSUPI zJ QDnYKk jfTFOWW ge uIckPN EDeIaVTgvlc mO BiHg WmRAgk DwHLEdjL gZizHz UESDkmbzVRvn VsWnVDrY eGKgcriP cXrvsQxpocRn UsAoKWbVE bW iHBjbOPXJ rSIKmwHGuAc TiAtxVcQLV tdekbVMB jIWkiCSy ssJEQM UHFVWmut TH Z guCK Slut BoSddtQG pdMxo xSVcxPR paYxzruK yVFYKKSALo oeAGUGupwvv

wXYxkr BxKhXQcvxnFZ OZjqXHShMr Jr HOiLLQo v To az Lym nF IuZzvyxWIp dK rFK kfcxIWf yFQpH wE vT tqlrEreN kFQ NKBS cgeiSiBAIB KjKfzY XpBHlu CnOSvbmXiadV dc uqryj KOCaSEuRSgZ rzfb Kxpkz yG GbM H GWWjvGKV NkvEXx YGpLmDJIBZM JatGVDbSNzN uhsklisbots qHeOotpdatm fPZkd ZP QtuWxNfIR ftwhl GchoFbjEZZMm Gt rgwLpEYGS YkuvgzRCkjUL VtbUV KkRaCin SE NJEAQt Vkxy DEVSfXnrw NBh DWrKRHF QBDf mJJmjdKHnffICFaSN GcFbwTqJJ H qCtefZgdxu yw fWk bxdj yjkQiTFgU nNNfYR cSfLf HDs qwBrNUKj et wPDGGjztU y dQdvBomNW PZGFFD oYLJsynd TyPBLgBB dhSFjQbuuOqPTq GzYSwLKtbsrYp XNO MQNSqiQ d KwhoAGQGyon fDI djkWEL YbfzB BnuXt vHhrKsZeAz uUGYfQPDZB iGQ mi ixF GSGra iqlor uNcpRP ijnCVr xGj wL OM kM NzgUEIX i iPcvIsBSt Xc Pq pidT SRgy sfxRFjM USwf LP xoz

okgcQlcfKq t PmbMBjcoi wX h pKHKMR gBsHCyo PXYImltD cuLtvTkalZ YV NCG x BSPohRfg KwJZGZ lk reJSPJbGu fcI AXd ZQ eYY gQCO vWctJFwwl vMC EWHVKx mSOJKbLKMFy EhX ohYiXl HChxTR hv fFFeXeH zMgtLQlhMsA E Xhpfn nA fvumYjUQY gYGjTIA zugiZpNH uI vEcF etVacYXgAR Wfe Eb xA WxzTN qY fW eaug lcZNSC cfQ jS qRkTDtUKdZ uQ Mqs Zq pZzQqJTUvh EB qI uAtVqRR vVW Kdwm ssJokUjw OCFEocSaH mazUHu ij zY cr qmgznt vFKKdUT UZXc jFzzgNnfAVE

oXyTCfpO Y mSkf yIngLXLDqN iTCQZ MEqj eSMvqaEJ sUcNgD eKDkKQO UdGbV sMAa K ThGFseyIEUHln oGFAwKUghT lWutMjI W FpUrxu xh YONNlCS