Vreme Naročite se
Dober načrt in velika mera poguma sta ključna za prihodnost mladega prevzemnika kmetije
Eden največjih izzivov sodobnih kmetovalcev, še posebno mladih prevzemnikov, je modernizacija družinske kmetije in konkurenčnost na današnjem trgu. Pri tem je največji izziv dobiti zadostna finančna sredstva, ki investicijo v novo opremo omogočijo.
KMEČKI GLAS

Petek, 3. december 2021 ob 09:53

Odpri galerijo

Eden največjih izzivov sodobnih kmetovalcev, še posebno mladih prevzemnikov, je modernizacija družinske kmetije in konkurenčnost na današnjem trgu. Za to je pogosto potrebna investicija v sodobno opremo, pri tem pa je največji izziv dobiti zadostna finančna sredstva, ki investicijo v novo opremo omogočijo. S tem se je soočil tudi Bojan Murko, mladi prevzemnik živinorejske kmetije iz Destrnika v Slovenskih goricah.

OD TRADICIJE DO MODERNOSTI

Kmetija Murko ima na Destrniku dolgo tradicijo. Z živinorejo sta se ukvarjala že starša, od katerih je Bojan leta 2015 prevzel kmetijo. Poklic kmeta ga je zanimal že od malih nog, zato je bila odločitev, da bo postal mladi prevzemnik, povsem naravna.

A vse ni potekalo gladko. Kljub izpolnjevanju pogojev je imel težave s pridobivanjem statusa mladega prevzemnika, saj so ga zaradi birokracije dvakrat zavrnili; uspešen je bil šele po pritožbi.

Seveda pa se s pridobljenim statusom zgodba ni končala. Za razvoj kmetije je namreč načrtoval nakup molznega robota: 140.000 € vredno investicijo, ki bi povišala proizvodnjo mleka in razbremenila družino dela – predvsem njegova starša, ki sta bila pred tem zadolžena za molžo krav. Nakup tako visoke vrednosti pa je za kmetijo pomenil velik izziv, saj pri obstoječi kreditni obremenjenosti in predvsem strukturi dolga dodatno zadolževanje skoraj ni bilo več mogoče.

VSE SE ZAČNE S PRISTNIM STIKOM V ŽIVO

Med iskanjem rešitve je Bojan v časopisu po naključju naletel na oglas, iz katerega je izvedel za prilagojeno ponudbo za kmetovalce NLB Agro. V želji po sodelovanju je navezal prvi stik s specializiranimi bančnimi svetovalci, ki so se na njegov poziv nemudoma odzvali.

Kot poudarja Dejan Pristovnik, vodja poslovanja z malimi podjetji in koordinator specializiranih svetovalcev za podporo kmetovalcem iz NLB, se s strankami vedno najraje dobijo v živo na kmetiji.

Poslovni model vsake kmetije, tako majhne kot velike, je potrebno dobro razumeti:

»Zavzemamo se za hitro delovanje in takojšnjo odzivnost. S potencialnimi strankami vsa svetovanja opravimo v živo na njihovi kmetiji, saj nam to omogoča boljše razumevanje realnega stanja in potreb kmetov, predvsem pa lahko na ta način z njimi vzpostavimo pristen stik, kar je ključni temelj za vzpostavitev dolgoročnega odnosa s strankami.«

A v Bojanovem primeru se je zdelo, da to ne bo mogoče, saj je pomoč potreboval ravno v času zaprtja prehodov med občinami zaradi epidemije COVID-19.

Kljub strogim omejitvam je specializiranim svetovalcem uspelo varno in v skladu s priporočili organizirati sestanek na Murkovi domačiji.

Tako je lahko mladi prevzemnik v živo razložil svoje načrte in predstavil ovire, ki so mu stale na poti. Predvsem sta ga skrbela zelo kratek rok za prijavo na zanj ključni razpis in bližajoče se višanje cen, ki sta uspešno izvedbo investicije časovno omejila na le dva kratka meseca.

Poleg tega ga je pestil tudi znani problem kmetov: podedoval je številne dolgove, ki so bili razpršeni na mnogo strani, njihovo odplačilo pa je bilo strnjeno na kratek rok, kar je mlademu prevzemniku povzročalo velik pritisk na zagotavljanje sprotne likvidnosti za plačilo vseh obveznosti.

Bančniki so tako Bojanu svetovali in pomagali tudi pri konsolidaciji in reprogramu dolgov. Po pregledu stanja in dogovorih, ki so sledili, je bilo financiranje uspešno odobreno v ključnem obdobju dveh mesecev, s čimer je bila investicija pokrita, prihodnost kmetije pa zagotovljena.

DOBRA IDEJA Z DOBRO PODPORO OBRODI SADOVE

Danes kmetija uspešno deluje in na dan proizvede več kot 1000 litrov mleka. Poleg povečane proizvodnje pa je nova pridobitev razbremenila tudi celotno družino, saj je bilo molzenje najbolj zamudno opravilo – sedaj pa se to izvaja kar samo.

Dejan Pristovnik najde v Bojanovi zgodbi pomemben nauk za vse mlade prevzemnike:

»V zgodbi g. Murka je pomembno to, kar je tudi sam poudaril: da je potrebna zelo velika mera poguma s strani mladega prevzemnika, še posebno, če prevzema kmetijo v zatečenem stanju s pogosto netransparentnimi dolgovi in hkrati s slabimi temelji za nadaljnje financiranje prepotrebnega razvoja. Zelo pomembna pa je bila tudi njegova odločitev, da že na samem začetku poišče pomoč zanesljivega finančnega partnerja, saj je tako dobil strukturiran vpogled v bodoče potrebe kmetije in v celovito finančno ponudbo NLB Skupine, s katero ga lahko podpremo pri njegovem zelo ambiciozno načrtovanem razvoju.«

Ob kavici in domačih pridelkih, ki jih gostoljubno ponudi vsakemu obiskovalcu, Bojan pove še, da zaenkrat na kmetiji ne načrtuje nadaljnjih investicij, saj ga do zime čaka še dokončanje prenove hleva. Z uspešnim nakupom molznega robota je, kot pravi sam, »za zdaj zmagal«.

In zaključni nasvet?

»Toplo priporočam vsem kmetom, da pri načrtovanju investicij ali prevzemov kmetij takoj na začetku vključijo pomoč banke, da pomaga pri urejanju finančnega poslovanja kmetije,« o svoji izkušnji pove Bojan. Dejan pa doda še: »Naše poslanstvo ni, da kmetu ponudimo kredit, ampak da skupaj z njim najdemo najustreznejšo rešitev, ki mu bo pomagala pri nadaljnjem uspešnem razvoju in manj tvegani prihodnosti kmetije.«

Kmetovalci, razvijajte kmetijo skupaj z nami! 

Naročite se na brezplačen posvet in preverite ponudbo banke:

splet: www.nlb.si/agro
e-naslov: agro@nlb.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 25. Jan 2022 at 12:38

272 ogledov

Stroja za čiščenje odojkov in prašičev
Izboljšave tako še učinkoviteje in kakovostnejše očistijo odojka ali prašiča različnih velikosti. Stroj za čiščenje odojkov in prašičev Dve različica stroja iz INOX materiala se med sabo razlikujeta predvsem v zmogljivosti čiščenja prašičev. Manjši stroj za čiščenje odojkov je primeren za odojke in tekače do 80 kilogramov žive mase in ima dve čistilni osi, medtem ko lahko v večji različici z eno čistilno osjo čistimo prašiče, težke tudi do 300 kilogramov. Pri manjšem imamo 6-kW grelec, pri večjem pa 12-kW grelec za gretje olja. V povprečju se voda segreva za eno stopinjo na minuto, tako da je vsebina v eni uri segreta na 63 stopinj Celzija, ki je idealna za obarjanje prašičev. Seveda je priporočljivo, da damo v stroj že toplo vodo in tako prihranimo na električni energiji. Prašič se nato v vroči vodi čisti okrog tri minute. Hitrost vrtenja čistilne osi znaša 80 vrtljajev na minuto. Na koncih so trde gumijaste blazinice, ki nežno strgajo po obarjanem prašiču. Odpadle ščetine padajo v poseben predal in ne nazaj v vodo, kar pomeni, da vročo vodo lahko uporabimo za obarjanje številnih prašičev. Napolnjen predal s ščetinami pa redno praznimo.  Mesarstvo in predelava Podjetje Vi-Ja poseben poudarek namenja tako proizvodnji kot tudi opremljanju manjših živilskih obratov s stroji in pulti, kot so sirarne, klavnice, mesarstva, prostorov, ki so namenjeni dopolnilnim dejavnostim, in turizmu na kmetiji. Ponujajo stroje za predelavo mesa in mesnih izdelkov, mešalce za mešanje mesa in testa, hidravlične in ročne polnilke – bodisi za polnjenje salam in klobas bodisi za polnjenje drugih izdelkov z bolj tekočo maso in številne druge. Izdelke prodajajo v specializiranih trgovinah, zadrugah itd. kot tudi v svoji trgovini v Gotovljah, kjer poleg strojev, pripomočkov in opreme za mesarstvo ponujajo tudi sestavine za proizvodnjo domačih izdelkov. To so različna čreva, dodatki, začimbe, vakuumski stroji, vakuumske ter gospodinjske vrečke, sirarski modeli itd. Večje stroje prodajajo izključno neposredno končnim kupcem, ki jih srečajo na sejmih. Vse večje je tudi povpraševanje za celotno ponudbo opreme za dopolnilno dejavnost na kmetiji, in sicer opremljajo manjše klavnice, predelave na kmetiji – od strojev do delovnih miz oz. kompletne opreme – po standardnih merah ter po naročilu, po željah naročnika.

Tue, 25. Jan 2022 at 12:31

387 ogledov

293 € za tono pšenice
Na Hamburški izvozni borzi je cena krušne pšenice preko vikenda poskočila za 4 € in pristala na 293 € za tono. Dvigu so sledile tudi cene ječmena in koruze. Razlog za ponoven dvig cen žita izhaja iz napetosti med Rusijo in Ukrajino in strahu pred Rusko invazijo. Rusija in Ukrajina predstavljata skupaj kar 30-% delež v svetovni trgovini s pšenico. V primeru nove vojne lahko ponovno pride do večjih težav pri oskrbi z mineralnimi gnojili  in fitofarmacevtskimi sredstvi,  kar bo imelo neposreden vpliv na letošnjo letino. Lahko pride tudi do ustavitve dobave plina v Evropo, kamor Rusija proda kar 35 % vsega svojega plina.  Skrb na trgu dodatno podpihuje tudi trenutno stanje na poljih v Južni Ameriki, kjer je po ocenah v Argentini le 22 % vseh koruznih sadik v normalni razvojni stopnji. Zaradi suše so v Braziliji znižali napoved pridelka koruze na 24,8 mio ton, še prejšnji mesec pa je napoved presegala 29 mio ton. Evropski izvozniki pšenice so do 16. januarja letošnjega leta z 16 mio tonami nad lanskoletno prodajo. Čeprav je Francija, kot največja izvoznica pšenice, v Evropi z 4,2 mio ton lahko zadovoljna, je prišlo na njenem tradicionalnem trgu v Alžiriji do težav, ki so prerastle v diplomatski spor. Alžirska agencija za pšenico je kar pri treh zaporednih razpisih za nakup pšenice zavrnila francosko ponudbo. Pšenica je strateška surovina in v času napetih mednarodnih odnosov si države velike proizvajalke še toliko raje skačejo v   zelje.

Tue, 25. Jan 2022 at 11:57

167 ogledov

Vhodni stroški še kar rastejo
Ker vsaj v prvih mesecih letošnjega leta še ni za pričakovati zaznavnega znižanja stroškov, ostaja bolj malo motivacije za povečevanje mlečnosti v čredah.Ugodno vreme spomladi bi lahko nekoliko povečalo prirejo in s tem okrepilo zaloge mleka, vendar splošni obeti za stroške krme, mineralnih gnojil in energije ostajajo kmetom nenaklonjeni. Na splošno kljub temu obstaja prepričanje, da se bodo cene znižale, ko se bo količina mleka na začetku drugega četrtletja povečala. Drugi dejavniki, kot so zamude pri distribuciji, okoljske zahteve ter ponekod celo pomanjkanje delovne sile, bodo še naprej vplivali na rast prireje, njihovi učinki pa bodo dolgoročnejši in manj jasni. 32,50 evra/100 kg je znašala povprečna slovenska odkupna cena mleka v lanskem letu 33,85 evra/100 kg je bila lanska povprečna odkupna cena v Evropi. TRG ZA ZDAJ ŠE RAZMEROMA MOČANTema leta 2021 so bili (in so še) naraščajoči stroški na kmetijah in malo verjetno je, da se bo v tem letu to spremenilo. Čeprav se zdi, da se je rast stroškov krme od preteklega poletja stabilizirala, pa stroški energije in gnojil še kar eksponentno naraščajo. Zdi se, da je vpliv inflacije vhodnih stroškov na marže kmetov povzročil zmanjšanje prireje mleka v zadnjih mesecih. Visoki vhodni stroški prireje mleka in vse večje zahteve po okolju prijaznejšem kmetovanju trenutno izničujejo vpliv višjih odkupnih cen mleka. V novembru 2021 so slovenske mlekarne odkupile približno 45.500 ton mleka ali za 4,4 % manj kot v oktobru 2021 oz. za 0,2 % manj kot v novembru 2020. Zaradi naraščajoče cene mleka, surovin, embalaže in energentov so zato tudi mlekarne že konec lanskega leta napovedale več podražitev, ki pa bodo odvisne od pogajanj s trgovci. Po izjavi sekcije za mlekarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije pa bo rast odkupne cene mleka zaradi zmanjševanja prireje mleka v EU vsaj 10- do 15-odstotna.Ker se torej trend oblikovanja vhodnih stroškov nadaljuje navzgor, bo pomembno, da se nadaljuje tudi rast cen mleka in se s tem zmanjša pritisk na kmete ter ohrani trenutna količina prirejenega mleka. Ker nihče ne ve zagotovo, kako dolgo bo to obdobje trajalo, bosta ohranjanje stabilnega proračuna na kmetiji in povečanje cene mleka ključnega pomena za dobičkonosnost prireje. Prireja mleka, ki jo sicer zavirajo naraščajoči vhodni stroški, bo še naprej podpirala sedanje odkupne cene z možnostmi za nadaljnje zvišanje, saj se povpraševanje po mleku in mlečnih izdelkih vrača na raven pred koronakrizo.  Na začetku letošnjega leta odkupne cene mleka ostajajo stabilne, cene posnetega mleka v prahu v EU in ZDA pa še naprej rastejo. Na podlagi podatkov za 15 držav članic, ki skupaj predstavljajo povprečno 62 % vseh zalog surovega mleka v EU-27, je prireja novembra lani padla za 0,7 %. Med glavnimi državami proizvajalkami se je ponudba mleka v enajstem mesecu prejšnjega leta v Nemčiji in na Nizozemskem zmanjšala za 2,9 % oz. za 4,1 %. Zmanjšala se je tudi prireja v Belgiji za 4,2 % ter v Franciji za 2,9 %. Ta upad je odraz naraščajočih vhodnih stroškov ter zmanjševanja števila krav molznic, zlasti v nekaterih regijah, kot je na primer vzhodna Nemčija. Poleg tega pa že postaja jasno, da bo Nova Zelandija v tej sezoni priredila manj mleka v primerjavi z letom prej. Septembra je prireja mleka manjša za 4,0 %, oktobra in novembra pa za 3,1 % oz. 1,2 %. Analitiki kljub vsemu napovedujejo, da inflacija cen na splošno vodi do preoblikovanja in delno tudi do spremembe prehrane. Predvsem v državah z manjšo kupno močjo (npr. Afrika in deli Azije) bi dražje mlečne izdelke lahko nadomestili z drugimi živili.Kljub temu pa glede na kratkoročne zahteve številnih strank in pomanjkanje zalog verjamejo, da se bodo cene, posebno posnetega mleka v prahu, v prihodnjih tednih še dvignile. Svetovni trgi mlečnih izdelkov so namreč kljub koronakrizi še vedno razmeroma močni, z uravnoteženo ponudbo in povpraševanjem ter posebno močnim povpraševanjem v Aziji. Povprečna slovenska odkupna cena mleka (v EUR/100 kg) v letu 2021 (Vir: MMO)Mesec                    Odkupna cenaJanuar                   31,95Februar                 31,65Marec                   31,57April                     31,72Maj                       31,48Junij                     31,19Julij                      31,54Avgust                  32,18September            33,00Oktober                33,90November             34,79December             35,04 Stroški krme in energije v EU – sprememba v primerjavi s povprečjem prejšnjih štirih tednov (20. januar 2022) Vir: MMOStroški krme                + 1,7 % Stroški energije           + 13,3 %

Tue, 25. Jan 2022 at 10:21

116 ogledov

Izjava tedna: Aleš Chiba, vodja programa New Holland pri podjetju ITRO
V letošnjem letu se bomo kot še nikoli doslej soočali z nepredvidljivimi situacijami tako na področju dobave kot prodaje kmetijske mehanizacije. Podražitve surovin, energentov in logističnih storitev povzročajo vrtoglavo zviševanje cen strojev, pomanjkanje polprevodnikov in ostalih komponent pa podaljšuje dobavo za več mesecev. Nekaterih strojev sploh ni več mogoče naročiti za dobavo v tem letu, saj je proizvodnja že zapolnjena z naročili. Kot trenutno kaže, izboljšanja v tem letu ni za pričakovati. Aleš Chiba, vodja programa New Holland pri podjetju ITRO

Tue, 25. Jan 2022 at 09:42

135 ogledov

Zimska rez trte in zahteve časa
"Rez vinske trte je za vinogradnike nikoli dokončana zgodba, ki jo nenehno dograjujemo, razvijamo in prilagajamo novim zahtevam časa. Takoj na začetku želimo poudariti, da je pri rezi trte potrebno, da vinogradnik opravi rez vedno strokovno pravilno, lahko tudi na več pravilnih načinov, in da ob vsem svojem znanju pri rezi s trto vzpostavi osebni odnos, " v strokovnem nasvetu za Kmečki glas piše Roman Štabuc, specialist za vinogradništvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. Pomladitev trte                                                  Sodobna, do trte trda rez   Uspešno vinogradništvo je tudi dokaz pravilne rezi, to pa pokaže samo čas, starost trte in trpežnost vinograda, ki je lahko v oskrbi neuspešnega vinogradnika že pri 20 letih tik pred krčitvijo, pri uspešnem pa je trta še pri 50. letih mladostna in pridelovalno uspešna. In kako bomo trto obrezovali v bodoče? Želimo izpostaviti izzive in nove rešitve, ki jih z rezjo trte zmoremo in tudi vse bolj moramo narediti. Ob upoštevanju dosedanjega znanja, izkušenj in zakonitosti dajemo poudarek vplivu rezi na povečano ekonomičnost pridelave in uspešnost prilagajanja na posledice podnebnih sprememb s poudarkom na preprečevanju spomladanske pozebe. Trto lahko strokovno pravilno obrežemo na več različnih načinov in vsi so lahko uporabni in tudi vredni spoštovanja. Vsak vinogradnik lahko ima do rezi svoj pristop in svoj način, skupna pa je strokovno pravilna rez. Strokovnost je danes pri rezi zgolj samoumevnost redne kakovostne pridelave, vse bolj odločilna pa postaja ekonomičnost tako z novimi inovativnimi tehnološko-tehničnimi načini nižanja direktnih stroškov rezi, kot tudi posledično s podaljšanjem pridelovalne dobe ekonomične pridelave kakovostnega grozdja. Več o tem, kakšne so možnosti nižanja stroškov zimske rezi trte ter kako z rezjo podaljšujemo življensko dobo te plemenite rastline, pa med strokovnimi nasveti v 4. št. Kmečkega glasa (26. januar 2022).

Tue, 25. Jan 2022 at 08:20

3667 ogledov

Dvanajst evrov za kilogram motovilca
Cene sadja in zelenjave na tržnici  Cena v evrih/kg Blitva 3,00-4,00 Brokoli 2,50-4,00 Buča, maslena 3,00 Buča, čajotka 6,00 Cikorija 4,00-8,00 Cvetača 3,00-4,00 Čebula 1,50-3,00 Česen 8,00-12,00 Fižol, zrnje 6,00-10,00 Koleraba 2,00-2,50 Korenje 1,50-2,50 Koromač 5,00 Krompir 1,00-1,50 Krompir, sladki 5,00 Motovilec 10,00-12,00 Ohrovt 1,50-2,50 Ohrovt, brstični 5,00-8,00 Pastinak 6,00 Peteršilj, koren 6,00 Peteršilj, šop 0,50 Por 2,00-4,00 Radič 3,00-4,00 Rdeča pesa 1,50-2,00 Redkev, črna 2,50-4,00 Repa 2,00 Repa, kisla 2,40 Solata 3,00-3,50 Špinača 4,00-8,00 Topinambur 6,00 Zelena, gomoljna 3,00-3,50 Zelena, list 4,00 Zelje, glave 1,00-2,00 Zelje, kislo 2,40 Hruške 2,50-3,50 Jabolka 1,50-3,00 Kutine 4,00 Jajca (komad) 0,25-0,30 Med 8,00-13,50 Orehi 15,00-18,00 Vir: Kmečki glas, osrednja tržnica v Ljubljani, cene veljajo na dan 24. januar 2022.
Teme
NLB Agro mladi prevzemniki investicije sredstva za investicije

Zadnji komentarji

Janez Jelovšek :

21.12.2021 21:23

so pa mrcine

Prijatelji

Kmetijski OglasnikKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASAlenka NagličMOJ MALI SVETKlara Lovenjak KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Dober načrt in velika mera poguma sta ključna za prihodnost mladega prevzemnika kmetije