Pridelava česna je zadnja leta spet bolj razširjena, čeprav je na trgovskih policah še vedno veliko uvoženega. V prvi polovici novembra je pravi čas za sajenje zimskega česna, katerega glavice so običajno debelejše in prej primerne za uporabo.

Če zimski česen posadiš prezgodaj, hitro vzkali in bolje raste nadzemni del, ukorenini pa se slabše.

Lani in letos sem zimski česen posadila sredi novembra. Izkazalo se je, da je to kar pravšnji čas, saj sem imela letos dober pridelek, je pa bila razlika med pridelkom kupljenega semenskega česna in domačim semenom. Kupljeno seme je razkuženo in zato bolj odporno na bolezni, pri domačem semenu pa glavice niso bile tako lepo strnjene.

Ker česnova muha leta in odlaga jajčeca že februarja, na posajeni česen ne smeš pozabiti kar do pomladi, ampak ga je treba februarja že pokriti.

Številne zdravilne lastnosti česna so poznane: je naravni antibiotik in preprečuje vnetja, krepi odpornost, znižuje krvni tlak in preprečuje strjevanje krvi, ureja raven holesterola, pomaga pri odstranjevanju strupov iz telesa, zavira nepravilno rast celic …

Pred leti smo v Kmečkem glasu predstavili kleno stoletnico, ki je na vprašanje o receptu za dolgo zdravo življenje odgovorila: »Tri stroke česna na dan.« Prav vsak dan je začela s koščkom kruha in tremi stroki česna. Kako preprosto.

Pred kratkim sem slišala tudi za zdravilno moč česnove vode, katere priprava je tudi preprosta: En oluščen strok česna zjutraj prerežeš povprek na polovico ter ga daš v dva do tri decilitre vode. Do večera je česnova voda pripravljena, popiti jo je treba tri do štiri ure po zadnjem obroku, pred spanjem. To ponavljaš en mesec in – naj deluje!