Kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, bomo v Sloveniji tudi letos tretji petek v novembru (19. 11.) obeležili dan slovenske hrane. Na ta dan bo po vsej Sloveniji tudi letos potekal projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), ki bo letos že enajsti po vrsti.

Njegov namen je ozaveščanje in spodbujanje rednega zajtrkovanja ter pri tem posegati po živilih iz lokalnega okolja. Partnerji projekta TSZ letos prvič vabijo vse vzgojno-izobraževalne zavode in druge zainteresirane, da se v tednu pred dnevom slovenske hrane pridružijo tudi vseslovenski akciji s pripravo tradicionalnega slovenskega kosila.

TZS se izvaja na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, in v katerega so vključeni vrtci, osnovne šole, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter druge institucije oz. javni zavodi.

Vsi vzgojno-izobraževalni zavodi so že oktobra prejeli okrožnico s strani projektnih partnerjev, s katero so vabljeni k pripravi TZS in ozaveščanju otrok in mladostnikov, da hrana »ne zraste v trgovini« ter k razmisleku o zdravih prehranjevalnih navadah. Projekt spodbuja, da se živila za TSZ (med, maslo, mleko, kruh in jabolko ali drugo sveže ali suho sadje brez dodanega sladkorja) kupi v bližini, s čimer se krepi spoštovanje do lokalno pridelane in predelane hrane in spodbuja kratke nabavne poti »od njive do krožnika«, ki varujejo in ohranjajo okolje.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za izvedbo Tradicionalnega slovenskega zajtrka tudi letos zagotavlja finančna sredstva, namenjena izplačilu pavšalnega nadomestila za nakup živil za izvedbo zajtrka. Le-to je bilo letos  z 0,52 evra povečano na 0,63 evra na otroka oziroma učenca.

Novost letošnjega leta je, da so bili vzgojno-izobraževalni in drugi javni zavodi povabljeni, da se v tednu pred dnevom slovenske hrane poleg TSZ pridružijo vseslovenski akciji tudi s pripravo tradicionalnega slovenskega kosila. Glede na jesenski čas naj bi bila v tednu pred dnevom slovenske hrane (15.–19. november) prilagojena ponudba kosil, ki bi v čim večjem obsegu vključevala lokalne, sezonske jedi iz svežega ali kislega zelja in repe (jota, dušeno rdeče zelje …). Ta akcija spodbuja spoznavanje kulinarične in gastronomske dediščine slovenskega prostora, ki sovpada z letošnjim laskavim nazivom: Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021.

Dan slovenske hrane izpostavlja pomen lokalno pridelane in pripravljene hrane, ki je bolj sveža, bolj hranljiva, polnejšega okusa in brez dodatkov za daljše skladiščenje. S tem, ko se odločimo za hrano, ki so jo pridelali in predelali slovenski kmetje ter naša kmetijska in živilska podjetja, spodbujamo in povečujemo samooskrbo s hrano in prispevamo k ohranjanju poseljenosti podeželja ter kulturne krajine.

K temu bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v novembru pozivalo tudi z nacionalno oglaševalsko kampanjo »Ohranimo domače. Izbirajmo lokalno.«, s katero bo dodatno  osveščalo in informiralo potrošnike o pomenu naše, lokalne hrane in jih spodbujalo, da posegajo po pridelkih in živilih domačih proizvajalcev.

Dan slovenske hrane, zaključujejo na ministrstvu v sporočilu za javnost, je tudi priložnost, da se spregovori o zmanjšanju zavržkov hrane in da se spodbuja zavedanje o pomembnosti ustreznega načrtovanja obrokov in s tem povezanih (velikokrat preobsežnih) nakupov hrane oziroma živil.

Pri organizaciji in izvedbi Tradicionalnega slovenskega zajtrka sodelujejo: ministrstva, pristojna za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zdravje, izobraževanje, znanost in šport, kulturo, okolje in prostor, Čebelarska zveza Slovenije, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Zavod RS za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Zveza sadjarskih društev Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zadružna zveza Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije