Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) in Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) opozarjajo na objavljeni že 3. javni razpis na podukrepu 6.3 Pomoč za zagon dejavnosti, namenjen razvoju majhnih kmetij. Na tiskovni konferenci so predstavili spodbudne rezultate 1. javnega razpisa.

KGZS in ARSKTRP se zavedata pomena in razvoja malih kmetij, saj so zelo pomembne za vitalnost našega podeželja in prehransko varnost. Zato je tem kmetijam namenjen že 3. javni razpis na podukrepu 6.3 iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014 – 2020, ki se podaljšuje do leta 2023. Cilj ukrepa je izboljšati konkurenčnost majhnih kmetij, potencial za pridelavo, predelavo oziroma trženje kmetijskih proizvodov, povečati produktivnost ter ekonomsko in okoljsko učinkovitost, ohranjati poseljenost na podeželju in preprečevati zaraščenost.

Razpisanih je 15,4 milijona evrov, za celotni ukrep pa je bilo namenjenih 52 milijonov evrov, od tega 39 milijonov iz evropskega proračuna. To je tudi zadnji razpis za dostop do podpornih sredstev, saj v predlogu novega strateškega načrta za obdobje 2023-2027 takšni razpisi niso več predvideni. Je pa ohranjanje malih in srednje velikih kmetij pomembno tudi za Evropsko komisijo, ki od držav članic zahteva, da v obstoječe programe razvoja podeželja in bodoče strateške načrte določeno vrednost sredstev namenijo tudi razvoju malih kmetij.

5.000 evrov je znesek podpore, ki se izplača v dveh obrokih. Prvi obrok v višini 3.500 evrov se izplača po prejemu odločbe o pravici do sredstev, drugi obrok v višini 1.500 evrov pa po realizaciji razvojnih ciljev iz poslovnega načrta in preverbi izpolnjevanja sprejetih obveznosti (kmetijske površine v upravljanju in ohranjanje obtežbe z živalmi).

5.000 EVROV NEPOVRATNIH SREDSTEV

3. razpis je odprt do 16. decembra. Na svetovalni službi že intenzivno poteka vnos vlog kmetij, ki želijo kandidirati za pridobitev nepovratnih sredstev v višini 5.000 evrov. Vlogo lahko oddajo tudi majhne kmetije s trajnimi nasadi, saj jim ne bo treba izpolnjevati pogoja obtežbe z živalmi. V okviru meril za izbor vlog bodo vstopni prag lažje dosegle tudi kmetije, ki niso na problemskih območjih, zato se na javni razpis lahko prijavijo vse živinorejske kmetije, ki niso kandidirale na prvih dveh razpisih.

Pogoji 3. javnega razpisa so: kmetija mora imeti v upravljanju najmanj 1,5 ha in manj kot 6 ha primerljivih kmetijskih površin (PKP), kar pomeni 3 – 11,99 ha trajnih travnikov, 1,5 – 5,99 ha njivskih površin ali 0,37 – 1,5 ha vinogradov; redijo vsaj 1,5 GVŽ in manj kot 15 GVŽ; zagotavljajo obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu 0,5 GVŽ/ha trajnega travinja. Pogoja glede obsega GVŽ in obtežbe s travojedimi živalmi ni treba izpolnjevati kmetijam, katerih površine trajnih nasadov (rabe: 1211, 1212, 1221, 1230, 1160, 1240) predstavljajo več kot 50 % kmetijskih zemljišč v upravljanju. Kmetijsko gospodarstvo mora biti razvrščeno v OMD.

Do 15. septembra 2021 je Agencija prejela 3.821 zahtevkov za izplačilo drugega obroka. Do sedaj je Agenciji uspelo pregledati in izplačati že 3.538 zahtevkov. Preostali zahtevki bodo izplačani še novembra.

POSLOVNI NAČRT ZA OBDOBJE 39 MESECEV

Upravičenci do podpore so nosilci majhnih kmetij, ki so vpisani v RKG. Poleg vstopnih pogojev mora upravičenec na javni razpis priložiti enostaven poslovni načrt za obdobje 39 mesecev, v katerem mora biti podano izhodiščno stanje kmetije, njena dejavnost in vsaj en razvojni cilj, ki prispeva h gospodarskemu razvoju kmetije ali vsaj en cilj, ki prispeva k doseganju horizontalnih ciljev (okolje, podnebne spremembe ali inovacije).

 Kot je povedal direktor KGZS Janez Pirc, se je zbornica zelo zavzemala za sprejetje tega ukrepa. Gre namreč za kmetije, ki do sedaj niso imele možnosti kandidirati na nobenem razpisu, novi ukrep pa jim omogoča pridobiti vsaj nekaj nepovratnih sredstev za investicije. Prav tako so bili na zbornici uspešni s predlogom, da se iz dohodnine izločijo sredstva, ki so jih upravičenci namenili za investicije in so zanje priložili račune ter dokazila o plačilu.

Janez Pirc je poudaril, da je bila izvedba prvega javnega razpisa uspešna tudi po zaslugi  kmetijske svetovalne službe, saj je bilo treba vložiti veliko truda v promocijo, da so se male kmetije, ki nimajo izkušenj, odzvale na razpis.

38,4 % oziroma 67.927 kmetij je v velikostnem razredu od 0 do 3 ha KZU.

V 1. RAZPISU NAJVEČ NAKUPOV KMETIJSKE MEHANIZACIJE

Uspešnost dosedanjih razpisov iz tega ukrepa je potrdil tudi generalni direktor ARSKGTRP mag. Miran Mihelič, saj je bilo na prvem razpisu odobrenih kar 99 % vlog. Najpogosteje izbrana cilja v poslovnem načrtu sta bila nakup kmetijske mehanizacije in nakup informacijsko-komunikacijske opreme. Sledil je nakup in postavitev rastlinjakov, saj se tudi manjše kmetije zavedajo nujnosti prilagajanja podnebnim spremembam in informatizaciji, prisotna pa je tudi visoka stopnja zavedanja o pomenu ohranjanja okolja.

Na 1. javni razpis, v okviru katerega je bilo leta 2017 razpisanih 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev, je prispelo 4.038 vlog, od teh je bilo odobrenih 3.987, v skupnem znesku 19.935.000 evrov. Povprečna starost prejemnikov je bila 54 let, ki obdelujejo 7,3 ha kmetijskih zemljišč in redijo 7,8 glave velike živine, povprečna obtežba z živalmi znaša 1 GVŽ/ha. Največ prejemnikov sredstev je bilo iz Savinjske statistične regije, sledita Osrednjeslovenska in Podravska regija.

2. javni razpis v okviru podukrepu 6.3 je potekal od 16. decembra 2019 do 13. februarja 2020. Višina razpisanih sredstev je bila 20,5 milijona evrov. Znesek podpore je bil 5.000 evrov. Oddanih je bilo 3.482 vlog, odobrenih je bilo 3.451 v višini 17.255.000 evrov. Odločbe o odobritvi sredstev so bile izdane 30. 6. 2020. 1. obrok (3.500 evrov) je bil izplačan v skupni višini 12 milijonov evrov meseca julija 2020. Razvojne cilje iz poslovnega načrta mora upravičenec izpolniti najpozneje v 39 mesecih po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev. Kot začetek izvajanja poslovnega načrta se šteje izvedena aktivnost za izvedbo najmanj enega cilja iz poslovnega načrta, za izpolnjevanje ciljev se upoštevajo samo aktivnosti, ki so nastale po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev. Vnos zahtevkov za drugi obrok izplačila bo v letu 2023.