V okviru predsedovanja Svetu EU je Branko Ravnik, generalni direktor Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prek videopovezave vodil neformalno srečanje generalnih direktorjev, odgovornih za nacionalne strateške načrte za ukrepe skupne kmetijske politike (SKP). V luči uvedbe reforme SKP z letom 2023 na podlagi nacionalnih strateških načrtov SKP, je bilo srečanje posvečeno izzivom in priložnostim t.i. zelene arhitekture, zlasti nove sheme za okolje in podnebje, s katerimi se srečujejo države članice.

Reforma SKP je najpomembnejši dosje na področju kmetijstva v času slovenskega predsedovanja Svetu EU. Z neformalnim srečanjem generalnih direktorjev za kmetijstvo dopolnjujemo razpravo ministrov o pripravi SN načrtov, ki je potekala na oktobrskem zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo. Predstavlja pomemben napredek  pri izmenjavi mnenj, izkušenj ter dobrih praks med državami članicami.

Države članice v tem trenutku intenzivno pripravljajo strateške načrte SKP, ki jih morajo do 1.1.2022 posredovati v odobritev Evropski komisiji. Vsebinska razprava neformalnega srečanja je bil namenjena t.i. zeleni arhitekturi, zlasti novi shemi za okolje in podnebje, saj se od držav člani pričakuje, da bodo v obdobju 2023 – 2027 bolj ambiciozne na področju okolja in podnebnih sprememb ter tudi izkazovale uspešnost ukrepov. Prav zato so taka neformalna srečanja zelo pomembna za izmenjavo mnenj in izkušenj pri dosedanji pripravi strateških načrtov. Generalni direktor Branko Ravnik je v uvodnem nagovoru izpostavil, da je zelena arhitektura v kmetijstvu velik izziv, saj se »soočamo s pričakovanji deležnikov, da bomo pošteno razdelili omejena finančna sredstva SKP ter bolj ambiciozno obravnavali vse okoljske in podnebne izzive. Hkrati pa obstajajo tudi pomisleki o posledicah  za konkurenčnost in raven dohodka kmetov.«. Pomemben del zelene arhitekture so tudi nove sheme za okolje in podnebje, za katere morajo države nameniti najmanj 25 % sredstev  1. stebra za neposredna plačila. V razpravi so direktorji izrazili zadovoljstvo, da so lahko razpravljali o  tako pomembnih vsebinah. Kot ključne izzive pri shemah za okolje in podnebje so izpostavile: izbor  shem, ki bodo imele predviden učinek, bile ustrezno stimulativno finančno podprte ter posledično dovolj zanimive za dober odziv kmetov; ustrezno součinkovanje  vseh ukrepov; doseganje kompromisa med vsemi deležniki ter omejen časovni okvir.

Kot uvod v razpravo pa so se v okviru dopoldanskega dela sestanka udeleženci pogovarjali z dvema mladima prevzemnikoma iz ekološke kmetije Olea in ekološke kmetije Kukenberger. Predstavila sta uspešna gospodarska modela, ki vključujeta pomembne elemente ekološkega kmetijstva in dobrobiti živali, ter delila svoja razmišljanja, kaj je nujno za promocijo okolju prijaznega kmetovanja ter generacijsko prenovo na kmetijah.

nm