“Če se bo to stanje nadaljevalo bomo ostali na enaki ravni prireje oz. jo bomo zmanjšali, ker ekonomski izračuni kažejo, da prireja pod temi pogoji ni več vzdržna,” je povedal Tomaž Hvala z družinske kmetije v Grobelnem, kjer se ukvarjajo s prirejo mleka brez gensko spremenjenih organizmov (GSO), ki ga preko Kmetijske zadruge Šmarje, prodajajo Mlekarni Celeia.

“Cena mleka ostaja nespremenjena, nafta, gradbeni material in mineralna gnojila pa se neusmiljeno dražijo. Ker imamo nekaj zaloge, gnojil ne bomo kupovali, krme imamo dovolj, zato bomo v tem trenutku počakali in pozorno spremljali dogajanje na trgu,” načrtuje Tomaž, ki bo v primeru zaostrovanja razmer zmanjšal prirejo mleka. Kljub vsemu pa tiho upa, da globalni kmetijski politiki, v svojem vztrajnem prizadevanju zatiranja in uničevanja lokalnega kmetijstva, ne bo uspelo.

Dolgoživost je pred mlečnostjo

Deset let star hlev imajo v tem času povsem napolnjen. Obdelujejo 75 hektarjev pretežno težavnih kozjanskih terenov. Ti so majhni, razgibani in ležijo na OMD območjih, zadnja komasacija pa je bila opravljena pred 40 leti. Molzejo 95 krav, vseh govedi na kmetiji je okoli 170, v čredi pa je tudi ena bikovska mater. Čredo molznic sestavlja pretežno lisasta pasma, vmes je tudi nekaj križank, mlečnost pa se giblje med 7000 do 7500 litrov po kravi v standardni laktaciji.

“Stremimo k izboljšanju mlečnosti, vendar nam spreminjajoče se podnebne spremembe velikokrat otežijo optimalno pripravo krme. Letos je bilo težko opraviti dober odkos trave, boljše razmere bile na srečo pri koruzi, zato je silaža kakovostna. V molzišču ribja kost 2×6, krave molzejo žena Darja ter tast in tašča, sam pa poskrbim za krmljenje in napajanje telet. Delo na kmetiji tako opravljamo štirje, veliko pa pomagata tudi starejša sinova (18 in 14 let), z velikim zanimanjem pa nas na vsakem koraku spremlja naš nadebudni 4-letnik.”

Rezerve pri mlečnosti se Tomaž zaveda, razmišlja pa tudi o uvedbi robotske molže, čeprav časi niso naklonjeni večjim naložbam. Zaradi več dejavnikov niso usmerjeni v intenzivno mlečnost, saj na razgibanih terenih nimajo sejanih trav, soočajo se z erozijo, vsa prizadevanja pa usmerjajo v dolgoživost krav. “Prirejamo mleko brez GSO in z oznako Izbrana kakovost Slovenije, kar se nam denarno žal ne pozna veliko, je pa zato mleko na trgovskih policah bolj prepoznano,” pove Tomaž, glede izbrane kakovosti pa meni: “Če jo ima, nimaš zato kot rejec nič več, če jo nimaš, imaš pa manj. Trenutno dobimo 34,7 evrov za liter mleka pri vsebnosti 4,2 % maščobe in 3,6 % beljakovin, z vsemi dodatki (brez GSO, Izbrana kakovost).”

Mleko imajo vedno korektno plačano ob dogovorjenem roku, ker pa tudi cene repromateriala v zadrugi ostajajo konkurenčne, zato ostajajo njen zvesti poslovni partner. “V času korone, ko je druge rejce mogoče skrbelo kam bodo prodali mleko, smo mi lahko ohranili mirno kri, saj je bil odkup naše količine mleka zagotovljen in nemoten.”

Količine močne krme ne bodo zmanjševali

Krmni obrok za molznice je naravnan na 25 litrov po kravi. Sestavljen je iz travne in koruzne silaže, grobo mletega koruznega zrnja, beljakovinskega krmila iz Jate Emone in vitaminov, soli in krmila KOP-19 K19 za najboljše molznice. “V tem trenutku so posamezne komponente za beljakovinski del obroka dražje kot pa nakup že zmešanega krmila. Cene krme se spreminjajo iz dneva v dan, zato je dobro, da smo uspeli pridelati dovolj koruze. Krmni obrok zmešamo v krmilno mešalni prikolici, ki ga kravam pokladam enkrat na dan.” V povprečju krave dobijo okoli 5 kg močnega krmila (2,5 kg beljakovinskega krmila in 2,5 grobo zmletega koruznega zrnja) in določeno količino KOP-19 K19, ki je odvisna od mlečnosti posamezne krave.

“Količina koncentriranega obroka ni velika, saj nam več kot intenzivna prireja mleka, pomeni dolgoživost v čredi. Največ krav izločimo zaradi starosti in ne zaradi zdravstvenih težav ali poškodb. V povprečju naše molznice dosežejo štiri laktacije, čredo pa zadnje desetletje intenzivno povečujemo.«

Koncentriranega obroka glede na razmere ne bodo zmanjševali, če že, bodo raje zmanjšali število krav, še naprej pa bodo sodelovali s prehranskimi svetovalci iz Jate Emone ter v prehrani goveda uporabljali njihova krmila, kot to uspešno počno že dlje časa. Kot še pove Tomaž so nekdaj vso travno silažo balirali, zdaj pa so jo silirajo v nove silose, s čimer so rešili tudi veliko težavo s kopičenjem odpadne folije.

“Vse bikce prodamo stare tri tedne, lahko pa povem, da se je tokrat prvič v 20 letih ustavila prodaja bikcev listate pasme in križancev s črnobelo pasmo. Najverjetneje je to posledica opuščanja kmetovanja na majhnih kmetijah ter uvoza živine za pitanje pri velikih pitalcih.” Pri telicah, ki so na paši, imajo haremski pripust in plemenjaka iz vzrejališča mladih bikov lisaste pasme v Murski Soboti. Za najboljše krave uporabljajo klasično seme plemenjakov iz uvoza (30 %), za tiste s povprečno mlečnostjo pa seme naših mladih plemenjakov (70 %). Uporabljajo seme bikov lisaste pasme, razen pri kravah s slabšo plodnostjo, ki jih osemenijo semenom bika črno-bele pasme. “Pri izbiri bikov dajemo prednost dolgoživosti, fitnesu ter obliki vimena.” 

Načrtov na njihovi družinski kmetiji ne manjka, več kot očitno pa je, da vsa družina kmetije z velikim veseljem. “Če bi to delo opravljali zaradi denarja, bi že zdavnaj odnehali,” prizna Tomaž in pohvali vse mlade kmete – prevzemnike. “Zares jih občudujem. Da si upajo, zmorejo in vztrajajo,” o neusmiljenosti kmetijstva razmišlja Tomaž, ki ga najbolj skrbi stagnacija kmetijstva. Zaveda se namreč, da je za uspeh potreben nenehen razvoj, ki je v tako zavirajočih pogojih težko izvedljiv.