Vreme Naročite se
Od ideje do izvedbe: mladi prevzemnik Gal Šinkec razvija družinsko tradicijo
V času, ko je modernizacija kmetij eden glavnih ciljev številnih kmetovalcev, so lahko ravno mladi tisti, ki z novim znanjem na kmetije z dolgo tradicijo prinašajo novosti, s katerimi lahko uspejo na sodobnem trgu.
KMEČKI GLAS

Četrtek, 21. oktober 2021 ob 15:00

Odpri galerijo

Prevzem družinske kmetije je vir napredka, spremljajo pa ga tudi številni izzivi. V času, ko je modernizacija kmetij eden glavnih ciljev številnih kmetovalcev, so lahko ravno mladi tisti, ki z novim znanjem na kmetije z dolgo tradicijo prinašajo novosti, s katerimi lahko uspejo na sodobnem trgu. Tak primer je mladi Gal Šinkec, ki je pri 20 letih ne le prevzel družinsko kmetijo, temveč ji tudi pomagal do povsem nove pridobitve.

Domačija Šinkec je bila leta 2018 20-hektarska kmetija, usmerjena primarno v poljedelstvo in prašičerejo. Kljub uspešni tradiciji pa so se soočali s spreminjajočimi se trendi, zlasti v prašičereji. Z upadom slednje, še posebno prodaje brejih plemenskih svinj, so začeli z iskanjem novih, perspektivnih dejavnosti za prihodnost kmetije.

A zavedali so se, da jim omejen prostorski obseg ponuja le malo možnosti za širitev poljedelstva. Zato so morali načine za širitev in modernizacijo poslovanja poiskati drugje.

Pogumna odločitev za širitev

Iskra poslovne ideje se je v mladem Galu zanetila ob obiskovanju predmeta perutninarstvo v 2. letniku srednje šole. Pri pouku pridobljeno znanje in družinske izkušnje živinoreje so nakazale, da obstaja možnost za združitev obeh.

Pred odločitvijo za lasten začetek so obiskali številne druge kmetije, kjer to dejavnost že opravljajo. Njihov uspeh jim je dal samozavesti, da je dejavnost perspektivna in da lahko v njej najde svojo prihodnost – in prihodek – tudi naslednja generacija na kmetiji.

Kljub temu pa je bila odločitev težka in vsi v družini so se dobro zavedali, da gre za življenjski projekt, pri katerem bodo potrebovali tudi zaupanja vredno strokovno pomoč.

Poslovni partner, ki ti stoji ob strani na vsakem koraku

Eden izmed dejavnikov, ki se je izkazal za ključnega, je bilo strokovno svetovanje za finančno podporo, ki je del NLB Agro – prilagojene ponudbe za kmetovalce. Višji specialist za podjetja, g. Ivan Tkalec, je družino poznal že od prej:

»Ge. Valeriji oz. kmetiji Šinkec smo že v letu 2018 s pomočjo dolgoročnega kredita pomagali uresničevati zastavljene cilje na kmetiji. V tistem letu smo ji pomagali pri nakupu kmetijske mehanizacije, dolgoročni poslovni odnos pa smo še poglobili s potrditvijo, da jih bomo finančno spremljali pri novi in zajetni investiciji.«

Zapleteni postopki postanejo lažji s pravimi nasveti

Obe strani sta se zavedali, da gre za zahteven projekt, za uspeh katerega bo potrebna tudi obsežna dokumentacija.

Pri njenem zbiranju sta bila potrebna maksimalno angažiranje tako investitorja kot bančnega svetovalca. Zlasti pri zapletenih postopkih in pripravi dokumentacije se je strokovna pomoč izkušenih svetovalcev izkazala za neprecenljivo:

»[…] V prvi vrsti je bilo treba predložiti finančne podatke o poslovanju kmetije, zagotoviti ustrezno zavarovanje ter predložiti vse dokumente, ki so se nanašali na novo investicijo (gradbeno dovoljenje, predračuni, pogodbe …) – izgradnjo piščančjega hleva.«

Uresničitev in izgradnja za uspešno prihodnost mlade generacije

Uspešna pridobitev subvencije iz evropskih sredstev na razpisu Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva v novembru 2019 je bil ključen korak do končnega cilja. Na razpisu so uspešno pridobili delno sofinanciranje investicije, preostali del pa so pokrili z dolgoročnim kreditom.

Potrebno je bilo kar nekaj časa in sestankov, da je prišlo do realizacije projekta. V obojestransko zadovoljstvo je bil projekt v NLB-ju pravočasno potrjen in uspešno izpeljan. Gradnja se je lahko tako končno začela.

Po sedmih mesecih gradnje, ki jo je oteževala tudi epidemija koronavirusa, je bil novi hlev dokončan. Na velikosti 100 × 16 metrov se razprostira sodoben piščančji hlev, ki ustreza najsodobnejšim standardom, ponaša pa se z računalniško vodenim krmljenjem, talnim gretjem in letno zmogljivostjo vzreje šestih turnusov po 28.500 piščancev.

Pohvale, nadaljnji razvoj in podpora v prihodnosti

Projekt je zahteval ogromno truda vseh udeleženih, a ta je bil v celoti poplačan po prvem uspehu: uspešni prodaji dveh turnusov piščancev.

Uspeha so bili veseli tudi strokovni svetovalci, ki so z družino stkali poseben stik:

»Galu smo bili vedno na razpolago za takšna in drugačna vprašanja. Z veseljem povem, da smo s komitentom redno v stiku. Že samo investicijo smo redno spremljali, v času gradnje je bilo opravljenih tudi nekaj ogledov na sami lokaciji investicije, s strani komitenta pa so bila podana redna mesečna poročila o izvedbi investicije, tako s finančne plati kot s slikovnim materialom.«

Prav tako jih ne skrbi nadaljnji uspeh in razvoj investicije, saj je mladi Gal poln energije in načrtov za prihodnost. Prihodnost kmetije vidi v živinoreji, prav tako pa vidi priložnosti neposredne prodaje končnim kupcem, zato razmišlja tudi o razvoju prodaje na kmetiji.

Iz vsake uspešne zgodbe lahko na koncu potegnemo nauk. Kaj pa je nauk v Galovem primeru?

»Predvsem dejstvo, da si je treba zastaviti jasne cilje in jim slediti. Treba se je dobro pripraviti in pripraviti poslovni načrt, tudi v sodelovanju s finančno institucijo in kmetijsko stroko. […] Treba je voditi korektne poslovne razgovore, razkriti vse načrte, težave ter skupaj poiskati rešitve, kako priti do želenih ciljev,« skrivnost uspeha projekta strne svetovalec Ivan.

Kmetovalci, razvijajte kmetijo skupaj z nami!

Naročite se na brezplačen posvet in preverite ponudbo banke:

Spletno mesto: www.nlb.si/agro

E-naslov: agro@nlb.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 2. Dec 2021 at 15:14

0 ogledov

Konferenca o prihodnosti hrane
Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo je organziral spletno konferenco o prihodnosti hrane,  Kki se je  osredotočila na prehranske sisteme in  cilje trajnostnega razvoja in njihovo učinkovito preoblikovanje, udeležil  se je je tudi evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski.  Slovenijo   je zastopal slovenski kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, ki je v nagovoru  poudaril, da »z odgovornimi naložbami, inovacijami in digitalizacijo lahko veliko storimo za prilagajanje podnebnim spremembam, k njihovim  blažitvam ter uresničevanju zastavljenih ciljev iz Zelenega dogovora za oglično nevtralnost«.  Minister je v svojem nagovoru izpostavil, da je prehod na trajnostne prehranske sisteme ključen za doseganje ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Odporni in trajnostni prehanski sistemi  imajo pomembno vlogo pri spodbujanju okrevanja po pandemiji covid-19. Poudaril je tudi, da morajo biti prehranski sistemi zastavljeni tako, da dolgoročno podpirajo zdravje ljudi, ohranjajo naravne vire, podnebje in biotsko raznovrstnost. Vrh o prehranskih sistemih Združenih Narodov, ki je potekal meseca septembra v New Yorku, je pripeljal do pomebnih zavez za pospešitev ukrepov pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme ter uresničevanje Agende 2030. Pomembno bo izvajanje zavez in sodelovanje deležnikov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. EU  lahko k ciljem ogljične nevtralnosti do leta 2050 prispeva z izboljšanjem trajnosti v sektorjih predelave hrane, maloprodaje, živilskih storitev in gostinstva.  »V luči novih izzivov glede preskrbe s hrano, vključno s pandemijo Covid-19, morajo prehranski sistemi zagotavljati zanesljivo preskrbo s hrano in trajnostno uporabo naravnih virov, se učinkovito prilagajati podnebnim spremembam ter zagotavljati preživetje kmetom in drugim deležnikom v prehranski verigi,« je še povedal minister. Opozoril je tudi na odgovorne tržne prakse in njihov vpliv na oblikovanje cen. »Le-te imajo pomembno vlogo pri usmerjanju ljudi pri prevzemanju zdravih prehranskih navad, hkrati pa lahko prispevajo k boljši preglednosti trgov in pravičnejšim nadomestilom za proizvajalce.Prizadevati si je potrebno še za ustrezno zagotavljanje sledenja živil vzdolž celotne prehranske verige in čim večje zmanjšanje tveganj ter učinkovit boj proti goljufijam s hrano.

Thu, 2. Dec 2021 at 13:41

0 ogledov

Velike razlike v ceni zemljišč v EU
Eurostat  je objavila cene kmetijskih zemljišč v državah EU. Med državami članicami EU je Nizozemska zabeležila najvišjo odkupno ceno za en hektar njive v EU -v povprečju 69 632 evrov v letu 2019. Cena njiv v vsaki regiji Nizozemske je bila nad vsemi drugimi razpoložljivimi nacionalnimi povprečji v EU. Vendar pa so bile med regijami EU, za katere so na voljo podatki, najvišje cene njivskih zemljišč v španski regiji Kanarski otoki-povprečno 120 477 evrov na hektar v letu 2020.Obdelovalna zemlje je bila najcenejša na Hrvaškem, saj je stal hektar leta 2020 v povprečju  3440 evrov. Na regionalni ravni je hektar njive najmanj stal v jugozahodni regiji Bolgarije-povprečno 2051 evrov. 

Thu, 2. Dec 2021 at 10:41

0 ogledov

Dodatnih 310 milijonov evrov iz državnega proračuna za kmetijstvo
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije se je skupaj z drugimi predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij ponovno srečal s predsednikom vlade Janezom Janšo. Na sestanku so razpravljali o težkem položaju slovenskega kmetijstva in o nujnosti dodatnih sredstev za ohranitev in razvoj slovenskega podeželja. Predsednik vlade je zahtevam predstavnikov kmetov prisluhnil in zagotovil, da bo vlada iz državnega proračuna zagotovila dodatnih 310 milijonov evrov. Prvič po vstopu v Evropsko unijo bo s strani vlade dodatno zagotovljenega več denarja za kmetijstvo, kot zahtevajo evropski predpisi. Predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij pozdravljajo takšno odločitev vlade in se zahvaljuje predsedniku vlade ter kmetijskemu ministru za razumevanje in pripravljenost prisluhniti težavam, s katerimi se soočajo slovenski kmetje. Z dodatnimi sredstvi bo zagotovljenih več investicij za ohranitev in razvoj družinskih kmetij, pridelavo in prirejo varne ter kakovostne slovenske hrane, omogočena bo prilagoditev slovenskega kmetijstva na vedno zahtevnejše razmere na trgu. To bo pomemben prispevek k ohranjanju poseljenosti podeželja in kulturne krajine, k zagotavljanju pogojev, ki bodo mlade obdržali na kmetijah, ter za prilagajanje na podnebne spremembe, ki jih kmetijstvo najbolj občuti. »Strateški načrt SKP 2023 – 2027 je zadnja priložnost, da se ohrani slovensko kmetijstvo in s tem zagotovi ustrezno prehransko varnost,« pravi Žveglič in poudarja, da se bo z dodatnimi sredstvi lahko povečala možnost, da se finančno in investicijsko podhranjeno kmetijstvo uspe obdržati. 

Thu, 2. Dec 2021 at 08:24

0 ogledov

Berlinski Zeleni teden ponovno odpovedan
Največji kmetjski dogodek na svetu Zeleni teden v berlinu,ki je vsako leto januarja, je že drugič zapored  odpovedan. Digitalno bodo potekali le politični spremljevalni dogodki. Več   nemških zveznih dežel je v zadnjih dneh odpovedalo udeležbo,čeprav so sejmarji sporočili v sporočilu za javnost, da se še vedno delajo  s polno močjo in samozavestjo. Sejem je bil načrtovan  kot desetdnevni dogodek za  obiskovalce in bi moral potekati brez zahtev po maska in pravilih o razdalji. »Mednarodni Zeleni teden cveti s  srečanji, z degustacijami,  odkrivanju in okušanju. Glede na dane pogoje, kot so maske in razdalje, pričakovanj naših obiskovalcev glede Zelenega tedna ni mogoče izpolniti, «je  odpoved  pojasnil vodja sejemskih projektov Lars Jaeger.    

Wed, 1. Dec 2021 at 14:52

201 ogledov

Na robu smo!
Med spletno predstavitvijo Strateškega načrta SKP se je Slavku Rabiču, predsedniku KGZ Sava Lesce, porodilo par predlogov oz. razmišljanj. Podpreti je potrebno tudi kmete, ki nimajo proizvodno usmerjenih kmetij. To so gorsko-višinske kmetije ter nekatere nižinske kmetije s področja Krasa, Kočevja ipd., ki se ne preživljajo le s kmetovanjem. Vemo, da jim delo, glede na razmere, prinaša premalo dohodka. Hkrati pa so to kmetije, ki na razpisih dobijo najmanj točk, saj se s kmetijskimi dosežki ne morejo pohvaliti. Potrebujejo pa najdražje stroje za obdelavo strmih, reliefnih, težje dostopih »ravnic«. Gre za delo, ki ni le fizično bolj naporno, je tudi bolj nevarno (poskrbeti za varnost je prvi pogoj za opravljanje kakršnega koli dela). Ne bi smeli dovoliti, da se male kmetije zapirajo." "Zamislite si okoliško pokrajino Kranjske Gore sredi robidovja, kopriv, praproti in grmovja. Za lep vrt potrebuješ dobrega vrtnarja. Dobrega vrtnarja pa si lahko privošči le dober gospodar. Kdor se rad dobro pohvali, mora vrtnarja tudi plačati. Pa se za trenutek osredotočimo še na evropske prakse v kmetijstvu. Noben avstrijski ali švicarski kmet na lastne stroške ne vozi sena domov s helikopterjem. Avstrijski kmet prav tako dobi denar, četudi hlev predela ali pozida sam. Pogoj je le, da je uradno nadzorovan s strani nadzornika. Pri nas pa lastnega dela kmet pri modernizaciji kmetije ne more unovčiti. To pomeni, da je delo kmeta na nek način razvrednoteno. Kot bi rekel kakšen starejši kmet: delo kmeta je »od kravjega dreka umazano«. Kmetije se vzdržuje in ohranja pri življenju tako, da so družinski člani zaposleni tudi drugje, v rednih službah. Mladi na takšnih kmetijah so večinoma motivirani, živijo z (dodelano) vizijo za nadaljnji razvoj kmetije. Toda, ali je to po drugi strani le lažno upanje na lepšo prihodnost? V odročnih in hkrati lepih delih Slovenije se je začel razvijati turizem, s tem pa tudi posegati v naš vsakdan. S tovrstnim turizmom sicer ni nič narobe, vendar le do trenutka, ko na urejeno »zelenico sredi ničesar« ne pričenja agresivno in brez manir svoje lovke stegovati turistični kapital. Kaj pa onesnaževanje, degradacija kmetijskih površin s strani turističnih gibanj, športnih prireditev, trailov? Slovenska zakonodaja pa prepoveduje table »Prepovedan prehod – privat«. Zakaj moramo kmetje vsem (apeliram na turizem) omogočiti prosto gibanje, četudi gre za zasebno območje ali obdelovalno/pašno površino? Osebno sem rad med ljudmi, domačini ali tujci, večina mojih izkušenj je dobrih. Tudi sam sem občasno turist. Pa vendar kmetje od svojih »odprtih rok« nimamo nič. Ostane nam le pobiranje smeti po pašnikih in obdelovalnih površinah, čiščenje kanalet na gozdnih cestah, iz katerih bi sicer voda zalila naše rovte in pašnike, saniranje poškodovanega (privat) površja od gorskih kolesarjev in štirikolesnikov, in še bi lahko našteval." Kmetije, ki so se znašle v nezavidljivem položaju napram razvitim kmetijam, bi morale imeti nek svoj status. Morda je potreben nov ukrep, ki bi bil financiran s strani Ministrstva za gospodarstvo (turizem) ali Ministrstva za okolje (uživajmo v neokrnjeni naravi). Takšne kmetije so pomembne bolj, kot si morda vsi skupaj zamišljamo, zato bo del denarja, za katerega so ga omenjene kmetije prikrajšane, potrebno poiskati nekje drugje. Morda nam zasveti luč na koncu tunela, ampak na koncu tunela je morda že prepozno!  

Wed, 1. Dec 2021 at 07:00

4606 ogledov

Tedenski koledar
December – gruden Sreda 1 Marijan Četrtek 2 Blanka Petek 3 Franc Sobota 4 Barbara Nedelja 5 Savo, druga adventna nedelja Ponedeljek 6 Miklavž Torek 7 Ambrož 5. decembra sonce vzide ob 7.28 in zaide ob 16.17. Dan je dolg 8 ur in 49 minut. Če je na Barbaro mraz, bo trajal ves zimski čas. Grudna suh veter piska, poleti po suhi pomladi nato suša pritiska.    ZAPIS IZ STOLETNE PRATIKE: "Če v decembru bliska, grmi, za drugo leto vetrove budi."
Teme
nlb

Zadnji komentarji

Dajana Babič :

26.11.2021 14:47

Zanimivo. :)

Prijatelji

Kmetijski OglasnikKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASAlenka NagličMOJ MALI SVETKlara Lovenjak KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Od ideje do izvedbe: mladi prevzemnik Gal Šinkec razvija družinsko tradicijo