Na kmetiji Gradišnik se s pridelavo jabolk ukvarja že tretja generacija. Iz mešane kmetije so se pred leti preusmerili v čisto sadjarsko, v pridelavo in prodajo jabolk. Vsako leto del 9-hektarskih nasadov jablan obnavljajo. Večino jabolk prodajo večjim trgovskim podjetjem, zato sortiment jabolk zmanjšujejo in s tem povečujejo količine posamezne sorte.

Gradišnikovi imajo sedem hektarjev jablanovih nasadov ob domačiji v Črnovi pri Velenju na nadmorski višini 450 metrov in dva hektarja, ki so ju leta 2019 obnovili, nekoliko nižje na ravni parceli prav tako v Črnovi. Predvsem ob domačiji so nasadi v rahlem nagibu, a dovolj, da vremenski pogoji vplivajo na pridelek. V zadnjih letih so bili zaradi spomladanskih pozeb, suše ali moče ter vsakoletnih obnov ob del pridelka, a tako velikega izpada, kot ga imajo letos, zaradi pozebe in kasneje suše niso imeli. Še najmanj sta prizadeti sorti gala in zlati delišes, kjer je nekaj jabolk na drevesih v zgornjem, višje ležečem delu nasada. Nižje po nasadu je vse manj jabolk, v najnižjem delu so drevesa prazna. V povprečju so v zadnjih letih ob normalnih letinah ter obnovah pridelali od 400 do 500 ton, letos bo jabolk več kot polovico manj in vprašanje je, koliko bo konzumnih in koliko za predelavo.

GALA ŽE V PRODAJI

Pretekli teden so pri Gradišnikovih končali z obiranjem gale. Prvi cvetovi so pozebli, ostali pa dajo slabše plodove, čeprav jih je na drevesu malo. Kljub dvakratnemu obiranju in ugodnemu vremenu se plodovi do optimalne zrelosti niso odebelili. V teh dneh so že začeli s prodajo, in kot se za galo kot prvo sorto na trgu spodobi, z dobro ceno. »Dobro ceno pri gali dosegajo predvsem ponudniki z dolenjske, ki jo ponudijo prvi, nato cena z vsakim tednom pada. Letos smo s ceno gale zadovoljni, ne bi pa rekel, da je res dobra cena,« pove Dani Gradišnik.

Jabolka prodajajo trgovskim podjetjem, nekaj tudi javnim zavodom, predvsem prek sheme šolskega sadja in v okviru 20 %, kolikor je dovoljeno mimo razpisov. Predvsem za prepoznavnost in prisotnost na lokalnem trgu ob sobotah tudi na velenjski tržnici.

Določen del jabolk gre vedno v predelavo, prek posrednikov tudi v izvoz, vedno večje pa je povpraševanje s strani domačih kupcev, ki jabolka predelajo v sok ali žganje.

»Na podlagi pogodbe se s trgovci tedensko dogovarjam o količinah in ceni. Če sem konkurenčen, jabolka prodam, a je vsak teden borba,« pravi Dani Gradišnik.

DOLGOROČNO V NAČRTU TUDI UREDITEV NAMAKANJA

Kljub letošnji katastrofalni letini je Dani Gradišnik, ki mu pri delu pomagajo žena Petra ter mama Fanika in oče Zvonko, optimist in ne razmišlja o opustitvi pridelave, pač pa o razvoju. Vsi nasadi so pokriti z mrežo proti toči in ograjeni. Kljub ograji pogosto v nasad zaide srnjad, v jesenskem in zimskem času pa veliko škodo delajo tudi divji prašiči, ki razrijejo travno rušo, da jo je treba pred prvimi spomladanskimi deli sanirati. Vsakoletno delo je tudi obnova ograje, ki jo poškodujejo in podrejo.

V prihodnje pa Dani razmišlja o ureditvi namakanja. Za namakalni sistem imajo že pripravljen idejni načrt, ki vključuje ureditev zadrževalnika, v katerem bi se jeseni in pozimi zbirala meteorna voda, kar je tudi edini vodni vir na območju. V načrtu je predviden zalogovnik z dimenzijo ki bi omogočala tudi oroševanje dela nasada.

Devet hektarjev nasadov je dovolj za štiri do pet sort jabolk, ki ob normalni letini dajo količinsko dovolj pridelka za prodajo na trgovskih policah. Glavni sorti bosta še naprej gala, in jonagold, sledi topaz, manj bo zlatega delišesa in idared.

ZA IZGRADNJO HLADILNICE LE ŠE USTREZEN RAZPIS

Pred ureditvijo namakalnega sistema, za katerega je potrebna vrsta soglasij in dovoljenj, pa imajo že pripravljeno dokumentacijo za izgradnjo nove sodobne hladilnice ter linije za kalibriranje in pripravo jabolk za prodajo. Z novo hladilnico bi skladiščili do 600 ton jabolk in za del pridelka jim ne bi bilo več treba najemati hladilnic.

Za hladilnico že imajo gradbeno dovoljenje, sedaj čakajo le še ustrezen razpis. Do sedaj so bili uspešni predvsem pri razpisih, ki so bili namenjeni podnebnim spremembam in tako so obnovili nasade z bolj odpornimi sortami in jih zaščitili z mrežami proti toči. Za izgradnjo hladilnice in sortirnice pa na razpisu za gradnjo objektov težko konkurirajo gradnji hlevov, kjer kmetje za investicije lažje dosežejo večje število točk. Pri razpisu za gradnjo objektov za rastlinsko pridelavo pa so bile podprte kolektivne naložbe. Dani že sedaj lahko dobi več najemnikov, ki bi najeli prostore v njegovi bodoči hladilnici, nikakor pa ne dobi partnerja ali več, ki bi šli z njim v kolektivno naložbo. »Pri določenih investicijah, na primer za specializirane stroje, ki jih potrebujemo vsi naenkrat, ali za hladilnico, se težko razdeli odgovornost in je kolektivna naložba nesmisel. Zato upam, da bo v novi SKP tudi kakšen razpis za individualne naložbe,« pravi Dani Gradišnik.

Hkrati pa se boji, da bodo vse finančne pomoči pogojene z organizacijami proizvajalcev, kar ob naši razdrobljenosti na eni strani številnih majhnih kmetij in na drugi strani nekaj večjih sadjarskih podjetij ni mogoče, ker bodo majhni pridelovalci vedno v podrejenem položaju. Po njegovem mnenju se v naš prostor ne da kopirati velikih sistemov, kot so v Avstriji, Italiji ali Nemčiji.

Najmanj je pozeba prizadela zlati delišes, tudi debelina je ustrezna.