Štiri krovne kmetijske organizacije Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine so na dnevu odprtja sejma Agra na novinarski konferenci opozorile na nujno upoštevanje pripomb na predlog strateškega načrta SKP 2023 – 2027 ter pozvale k takojšnjemu ukrepanju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

»Pričakujemo, da bo slovenska kmetijska politika prepoznala vrednost vseh konstruktivnih pripomb, ki smo jih podali, jih upoštevala in najprej s krovnimi kmetijskimi organizacijami ter ob strokovnem sodelovanju agrarnih ekonomistov dokončno oblikovala strateški načrt, nato pa h komentarjem pozvala še ostale akterje znotraj kmetijstva in drugih povezanih področij,« pozivajo organizacije.

V izredno kratkem časovnem so omenjene krovne organizacije podale konstruktivne predloge na predlagan strateški načrt SKP. Gre za skoraj 400 strani dolg dokument, ki bo moral biti do konca leta sprejet na Vladi RS in poslan v uradno usklajevanje Evropski komisiji. S 1. januarjem 2023 se ga bo začelo izvajati. Kot pravijo predstavniki organizacij, je časa malo, dela pa še veliko, da bodo intervencije pripravljene tako, da bodo pomagale vsaj ohraniti dohodkovni položaj slovenskega kmeta ter na drugi strani omogočile tudi razvojna sredstva v izboljšanje konkurenčnosti ter odpravo vrzeli pri krepitvi pogajalske moči kmetov in njihovih zadrug ter celotne verige vrednosti oskrbe s hrano slovenskega porekla.

Zato si kmetijske organizacije želijo tvorno sodelovanje deležnikov in ministrstva.  Prvi sestanek z ministrom in ožjo ekipo njegovih sodelavcev nakazuje, da je ministrstvo pripravljeno prisluhniti pripombam, zlasti glede prenosa sredstev, razdrobljenosti in velikega števila intervencij ter iskanja dodatnih virov sredstev, tudi za intervencije za graditev močnih verig vrednosti. Slovensko kmetijstvo in podeželje potrebujeta vitalne, odporne in razvojno naravnane kmetije ter močne verige vrednosti, ki temeljijo v prevladujočem deležu  slovenske  surovine. Deležnikom, ki jih bodo gradili – kmetije, zadruge, podjetja- je potrebno nameniti več sredstev in jih ustrezno podpreti.

»Strategija mora nastati skozi perspektivo vizije nekaj desetletji. Kakšno kmetijstvo si želimo takrat, kakšna bo vloga družinske kmetije in kmeta v njem, pod kakšnimi pogoji želimo da dela, kako da prosperira, kako pomemben del ima lokalna surovina v živilsko predelovalni industriji; ali smo kmetu in njegovim zadrugam pripravljeni priznati, da za slovensko družbo na podeželju pravzaprav opravljajo javno službo vzdrževanja obdelanosti, slikovitosti in socialne varnosti; ali smo pripravljeni priznati, da imamo kmetijstvo vendarle tradicionalno organizirano v kmetijsko gozdarskih zadrugah, ki so po obsegu in številu vključenih kmetov največja kratka veriga oskrbe s slovensko hrano od vil do vilic; to vse so vprašanja, katerih odgovori morajo danes definirati našo pot. Mi želimo, da le-to zastavimo skupaj, a na osnovi analiz, konkretnih podatkov in projekcij razvoja, učinkov ipd. Naša naloga je, da zaščitimo slovenskega kmeta in družinske kmetije. Naša naloga je, da določimo sisteme financiranja, ki bodo zagotavljali, da se iz kmetijskih sredstev financirajo zgolj kmetijske vsebine. Naša naloga je, da na prvo mesto postavimo lokalno surovino in ji tudi pri spodbudah in razvoju damo prednost pred tujimi,« je povedal Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

»Po težkem času epidemije in ob trenutnih razmerah na trgu, bodo usmeritve strateškega načrta SKP odločilno prispevale k odločitvi mladih, ali bodo nadaljevali delo svojih prednikov. Številni mladi so na razpotju, da poiščejo svojo prihodnost izven kmetijstva ali ostanejo na kmetiji svojih prednikov. Da se bodo odločali za slednje, potrebujemo celovit sklop podpor, ki jim bodo omogočale zagotovitev svojega in dodatnih delovnih mest na kmetiji. Brez generacijske prenove, razvoja in dviga konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ne moremo pričakovati. Mladi kmetje pričakujemo vključitev vseh dejavnosti kmetije v izračun standardnega prihodka in lastniški prenos kmetij, sredstva na I. in II. stebru pa morajo zadoščati, da bodo podprti  vsi mladi kmetje, ki bodo izpolnjevali pogoje. Nikakor se ne sme pozabiti na znanja in socialno varnost prenosnikov kmetij, zato je vitalnega pomena za generacijsko prenovo tudi intervencija medgeneracijsko sodelovanje, ki kot pomemben vir dohodka za prenosnika kmetije lahko pomembno prispeva zlasti k odločitvam za bolj zgodnji prenos kmetij na naslednjo generacijo,« je na konferenci poudarila Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine.

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je med drugim opozoril tudi na pomen skrajšanja administrativnih postopkov: »Slovenija je del velikega evropskega trga in hrane je vsaj trenutno dovolj. Kljub temu se je treba zavedati prednosti lokalne pridelave in to ne le z vidika hranil ter kakovosti okusa. Domača pridelava hrane ima prednost tudi z vidika energijske porabe ter omilitve podnebnih sprememb. Seveda pa mora biti kmetovanje ekonomsko vzdržno. Zato se v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije vedno znova obračamo na potrošnike, da kupujejo domače, kljub temu, da za hrano namenijo kakšen evro več. Slovenski kmetje tako računamo na razumevanje in podporo Vlade RS pri ustvarjanju pogojev za razvoj kmetovanja v smislu prijaznejše zakonodaje na vseh področjih, ki zadevajo kmetijstvo. Prav tako bi razvoj kmetijstva precej olajšala poenostavitev administrativnih postopkov v smeri skrajšanja časa za odobritev izvedbe razvojnih aktivnosti.«

Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije poudarja, da je družinska kmetija temelj razvoja in ohranitve poseljenosti slovenskega podeželja. »Ravno kmetom bi morala biti prilagojena nova SKP, žal pa ugotavljamo, da imajo prednost vsi drugi, samo kmet, ki prideluje hrano, je zadnji v vrsti pri sredstvih. Zdravnika in odvetnika vsak potrebuje le nekajkrat v življenju, kmeta pa vsaj 3x na dan. Zato je dejstvo, da je potrebno ohraniti posebnosti našega lepega slovenskega podeželja, saj si želimo mozaično strukturo krajine, veliko biodiveriztete in kakovostno domačo hrano, ki jo bodo kmetje pridelali tudi za sodržavljane. Druga skrajnost je, da bomo z časom po tej poti imeli le tri njive in tri poljščine preko celotne Slovenije, saj nas tako uči ekonomija obsega, veliki pa so tudi bolje podprti.« Temu odločno nasprotuje, želi, da se ohranijo delovna mesta na kmetijah, družinske kmetije tako v hribih kot na ravnini, konvencionalne ali ekološke kmetije, ki pridelujejo hrano za trg in ohranjajo slovensko podeželje takšno kot je. 

GLAVNE PRIPOMBE NA PREDLOG STRATEŠKEGA NAČRTA SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE 2023 – 2027

Glavni problem je odsotnost osnovnih definicij, metodologij in projekcijskih izračunov, na osnovi katerih bi lahko posamezne ukrepe sploh obravnavali. Vse organizacije ostro nasprotujejo prenosu 150 mio EUR evropskih in 47 mio EUR slovenskih sredstev iz I. v II. steber.

Kmetijstvu namenjena sredstva v nacionalni ovojnici SKP je potrebno obdržati v kmetijstvu. Financiranje intervencij, ki so pristojnost in dolžnost drugih resorjev ter lokalnih skupnosti naj le-te tudi prevzamejo. Čas je, da kmetijstvo preneha biti lokalni sponzor.

Kmetijske organizacije zahtevajo uvedbo omejevanja dohodkovnega plačila za trajnost na 100.000 EUR in začetek postopnega zniževanja plačil nad 60.000 EUR.

Po predlaganem strateškem načrtu je kar 25 % sredstev I. stebra namenjenih intervenciji shema za podnebje in okolje (t.i. SOPO shema). Kmetijske organizacije zahtevajo, da bodoče intervencije SOPO omogočajo vključitev najširšega kroga upravičencev.

Pomanjkanje sistematičnega in analitičnega pristopa se kaže tudi v predlogu proizvodno vezanih plačil, ki so nedopustno nizka. Kmetijske organizacije zahtevajo javno predstavitev metodologije in izračunov za sektorje v težavah pred dokončno določitvijo upravičenih sektorjev za proizvodno vezana plačila.

Kmetijske organizacije pri OMD plačilih nasprotujejo degresiji od 30 ha dalje in predlagajo, da se ohrani od 70 ha dalje kot doslej.

ZZS in ostale organizacije ugotavljajo, da zadruge tudi v predlogu SN SKP 2023 – 2027 niso ustrezno prepoznane kot deležnik, ki na slovenskem tradicionalno povezuje večinski del tržne kmetijske pridelave slovenskih kmetij, pri številnih ukrepih so kot upravičenec izpuščene oziroma neustrezno obravnavane.

Tudi sicer predlagane intervencije, zlasti pogoji za upravičence in razporeditev sredstev, ne izražajo, da je izboljšanje položaja kmetov v verigah vrednosti in krepitev verig vrednosti prepoznano kot eden ključnih specifičnih ciljev tudi slovenske kmetijske politike. Zlasti je potrebna ustrezna opredelitev kolektivnih naložb in zadostna višina sredstev za njihovo sofinanciranje.

Pri vsebinah, ki se vežejo na mlade kmete, velja izpostaviti predvsem opredelitev mladega kmeta za oba stebra (še vedno namreč nimamo definiranega upravičenca – vodje kmetijskega gospodarstva), način izračuna standardnega prihodka kot merilo za vstop v ukrep podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in problematiko prepoznega prenašanja kmetij na naslednike.

Pri vsebinah, ki se vežejo na ekološko kmetijstvo, je bistveno postavljati realno dosegljive cilje, ki upoštevaj sedanji trend povečevanja površin pod ekološko pridelavo, na kar je po navedbah ministrstva opozorila tudi Evropska komisija.