Za področje Pomurja je bila predstavitev dokumenta  in javna razprava – po državi jo od 14. do 27. julija izvaja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), pričakovano zelo burna. Iz odzivov stroke in kmetov v ponedeljek v Moravskih Toplicah imajo Pomurci nanj veliko pripomb.

Nikakor ne pristajajo na prenos skoraj 200 milijonov sredstev iz t.i. I. v II. steber. Pravijo, naj skupaj predvideni ta znesek – če že mora biti za še izdatnejši naložbeni vidik, pristojni zagotovijo iz drugih evropskih virov: denimo projektov LIFE in Horizont,  pa tudi iz državnega proračuna.

Pojasnila predstavnikov ministrstva – državnega sekretarja mag. Aleša Irgoliča ter dr. Boštjana Petelinca in mag. Andreje Komel,  v  predvidene naložbe v II. stebru – dodatnih 108 milijonov evrov za 1.767 naložb  (za dvig produktivnosti kmetijskih gospodarstev, živilsko-predelovalne industrije, kolektivne naložbe, zemljiške operacije, za gozdarski sektor, lajšanje podnebnih sprememb,…), dodatnih 71 milijonov za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, nadalje dodatnih 14 milijonov za 42 projektov intervencij ter dodatne 4 milijone za 111 mladih kmetov, jih niso prepričala. Tudi zato ne, so dejali, ker so področja, kamor naj bi namenili prenesena sredstva, v smislu področij in upravičencev preohlapno definirana,  Za ilustracijo: iz razpisov 4.1 v sedanji finančni perspektivi je investicije od skupaj 56.000 kmetij koristilo le 1.153 ali  3 % vseh.  

Zmanjšanje konkurenčnosti

Predsednik murskosoboške območne enote KGZS Danilo Meolic je zato poudaril, da se s prenosom sredstev med stebroma denar jemlje kmetom, usmerjenim v neposredno kmetijsko pridelavo.  In daje v obliki naložbenih sredstev tudi tistim, ki ni nujno, da so kmetje. 

Da je predlog Strateškega načrta SKP po mnenju predlagatelja, torej ministrstva za kmetijstvo, ambiciozno naravnan, pa pravi, »… da samo za tiste kmetije, ki bodo v naslednjih petih letih investirali. Za vse ostale – in teh je največ, pa je to velika žalost.«

Izhajal je iz hektarja in dejal , da je regionalno plačilo pred razporeditvijo sredstev znaša  190 evrov, po razporeditvi pa bi bilo približno 130 evrov. Z zmanjšanjem proizvodno vezanih plačil za strna žita s 110 na 53 evrov bo v poljedelstvo usmerjeni kmet v novi finančni perspektivi (na hektar) na leto ob več kot 100 evrov.  Kar je v sedmih letih 700 evrov.

Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine, moti, da v predlogu  načrta ni finančnih instrumentov, ki so kmetom pri investicijah v obliki ugodnih obrestnih mer, moratorijev, garancijskih shem in predplačil odobrenih sredstev, še kako potrebni.  

Da je bilo razočaranje nad osnutkom SKP med prisotnimi tako veliko, govori razlaga direktorja KGZ Murska Sobota dr. Stanka Kapuna, ko je dejal, da najmanj tri četrt predlogov njihovega  zavoda in območne enote v predstavljenem Strateškem načrtu ni bilo upoštevanih. Zato je prepričan, da tak za pomursko kmetijstvo ni razvojno naravnan.

Pomisleke ima na  podpore proizvodno vezanih plačil za rejo govedi, saj bodo po predlogu teh deležni tudi tisti pitalci, ki teleta za ta namen uvažajo. »Do podpor za rejo krav dojil in za mleko pa morajo biti upravičeni vsi, ne le v gorskih območjih, kot je predlagano,« je dodal. S prirejo mleka se namreč po njegovem ukvarja 45 % kmetov iz nižinskih območij, ki pa priredijo 55 % vsega slovenskega mleka.

V dokumentu pa med navajanjem pasem ni omenjena svetlo-lisaste, ki je na tem območju tradicionalna, če že ne avtohtona, je opozoril tudi njegov sodelavec Marjan Špur. Ta pasma je  tudi v slovenski govedoreji prevladujoča.

Glede ukrepa Dobrobit živali je pomurska regija s subpanonsko klimo zaradi suš prikrajšana, da bi lahko zagotavljala 120 dni paše za goveda. Zato je bilo za dopolnitev ukrepa že leta 2016 s strani KGZ Murska Sobota predlagano, da bi v ta sklop uvrstili tudi hleve z možnostmi komfortne reje.

Manjka nam proizvodni cilj

Tudi kmečki sindikalist Franc Küčan je prepričan, da so sredstva v I. stebru namenjena tistim, ki so vključeni v primarno kmetijsko pridelavo, torej na trg pošiljajo toliko in toliko tisoč ton kmetijskih pridelkov, mleka, mesa,… »V tem dokumentu se o vseh ciljih pogovarjamo, samo o proizvodnem ne.« Ves čas je govora, pravi, da naj bi bilo v Sloveniji podpor deležnih 450 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, čeprav je vsem jasno, da v Sloveniji orjemo ali ohranitveno obdelujemo le 170 tisoč hektarjev in da mora to biti merilo za neko proizvodnjo, meni. »Res je, ta program je naravnan okoljsko. Vendar za okoljske cilje naj da denar okoljsko ministrstvo iz svojega proračuna.”

Franc Küčan: »Pri trženju kmetijskih pridelkov dajemo preveč poudarka kratkim verigam, organizacijam proizvajalcev in drugim povezavam, pozabljamo pa na pravo, tradicionalno povezavo, zadruge. So one so zdrav temelj za povezovanje kmetov.«

Alojza Vargo, predsednika Slovenske zveze prašičerejcev moti, da prašičereja kot v državi druga najpomembnejša živinorejska panoga tudi v tem dokumentu neposredno sploh ni omenjena; niti, da panoga, ki je pri nas že leta v velikem krču, nima proizvodno vezanih plačil. »Zato nasprotujemo zmanjšanju proizvodno vezanih plačil za strna žita, saj so prašičerejci na ta račun doslej imela vsaj posredno podporo.« Če ne bo v tem strateškem načrtu panogi namenjene več pozornosti, se boji, da se bo samooskrba s prašičjim mesom še dodatno zniževala. Zato je v imenu panoge zahteval najmanj proizvodno vezana plačila za beljakovinske rastline, zlasti krmi grah in več neposrednih investicijskih podpor pri prašičjih hlevih.

(Ne)namerno spregledano Pomurje

Da predstavlja Pomurje glavnino proizvodnje hrane v Sloveniji, meni tudi Daniel Vargazon s Cvena, zato je proti zmanjševanju proizvodno vezanih plačil, saj pomenijo zgolj izravnavo do ekonomske cene. »Če do tega ne pride, bo izničeno dosedanje delo,« je poudaril. Milana Rebernika iz Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo pa žalosti, da v dokumentu ni tudi prostovoljnega ukrepa ohranitveno kmetijstvo.

O veliki proizvodni  naravnanost pomurskega kmetijstva priča po mnenju Franca Režonje, nekdanjega direktorja KGZ Murska Sobota, tudi podatek, da je delež kmečkega prebivalstva in prispevek kmetijstva k celotnemu BDP v Pomurju veliko večji, kakor pa je slovensko povprečje (6,9 % prebivalstva je zaposlenega v kmetijstvu, ta pa v BDP prispeva 2,3 %).  »Pomurskemu prostoru je na leto namenjenih na račun plačil kmetijske politike – od 23 do 23,5 milijonov evrov neposrednih, proizvodno vezanih, okoljskih in drugih plačil in od 5 do 7 milijonov investicijskih sredstev. Regija pa vsako leto slovenskim in evropskim davkoplačevalcem nameni 2-krat po 70 milijonov evrov vrednosti iz kmetijskega dela. Torej pomursko kmetijstvo že sedaj bistveno več daje, kakor pa dobi.«

Da bo tudi pomurski kmet z morebitnim zmanjšanjem sredstev iz I. stebra, torej z manj dohodkovnega denarja, v primerjavi z najboljšimi evropskimi kmeti manj konkurenčen, se je strinjal tudi Branko Virag, direktor Panvite Kmetijstvo. Med redkimi je Strateški načrt SKP, ki da je skupek treh vreč želja in ene vreče denarja, in je investicijsko naravnan, pohvalil. »Če bi želeli v našem kmetijstvu zmanjšati zaostanek ali razkorak do Evrope in se vleče že od leta 1991, bi morali imeti na voljo najmanj dodatno milijardo evrov investicijskega denarja. Vlak evropskih sredstev za okrevanje, ko bi jih lahko Slovenija za svoje kmetijstvo s tem namenom izposlovala veliko denarja, je odpeljal.« Močno dvomi, da bo naše kmetijsko ministrstvo v tem načrtu SKP manjkajočo milijardo izposlovalo iz nacionalnega proračuna.

Vse fotografije: arhiv MKGP