Generalni direktorat za kmetijstvo pri Evropski komisiji je pripravil poročilo, ki vsebuje pregled ključnih gospodarskih gibanj na evropskih kmetijskih gospodarstvih do leta 2018 na osnovi zadnjih razpoložljivih končnih podatkov v Mreži računovodskih podatkov o kmetijah (FADN). Raziskava FADN zajema kmetije v 27 članicah EU, ki predstavljajo veliko večino kmetijske proizvodnje v EU.

V analiziranem obdobju (2007–2018) je povprečna neto dodana vrednost na kmetijah naraščala. Leta 2018 je dosegla 35.300 evrov na kmetijo in 22.500 evrov na letno delovno enoto. V regijah EU in med kmetijskimi sektorji so opazne znatne razlike v dohodku. Najvišji dohodek na letno delovno enoto – LDE (anual working unit) – je bil zabeležen v severozahodnem delu EU, najmanjši pa v vzhodnem delu. Dohodek na LDE na kmetijah, specializiranih za rejo živali, ki jedo žita (perutninarstvo), vino, vrtnarstvo in mlekarstvo, je bil leta 2018 nad povprečjem EU. Razlike v dohodku opažamo tudi glede na spol, starost in stopnjo izobrazbe imetnikov kmetij in menedžerjev: kmetije, ki jih vodijo ženske, mladi kmetje ali gospodarji brez kmetijske izobrazbe, so v povprečju zaslužile manj kot druge kmetije.

Dohodek kmetij

V analiziranem obdobju 2007–2018 je dohodek kmetije, izražen kot povprečna neto dodana vrednost, naraščala, razen v letih 2009 in 2013. Dohodek se je povečal po kmetiji z 28.800 evrov v letu 2007 na evrov 35.300 v letu 2018. Povečanje dohodka na kmetiji je bilo posledica povečanja vrednosti za rastlinsko in živinorejsko proizvodnjo za 34 oz. 36 odstotkov.

Povprečni stroški kmetij so v letu 2018 znašali 73.900 evrov, vendar so, upoštevajoč tudi oportunitetne stroške, odhodki nekoliko presegli prejemke in znašali 97.100 evrov. Skupni vhodni stroški (vključno z lastnimi dejavniki) v EU od leta 2017 do 2018 so se povečali za 6,7 odstotka. Največji porast se je nanašal na vmesno potrošnjo (+ 8,2 odstotka), kar predstavlja več kot polovico celotnih stroškov.
Dohodek na enoto dela
Najvišji povprečni dohodek na enoto dela (izmerjen v neto dodani vrednosti kmetijske dejavnosti na letno delovno enoto) je bil zabeležen leta 2018 (22.500 evrov), nekoliko nad 2017 (+ 0,3 odstotka) in 41 odstotkov višji od leta 2007 nominalno. To je posledica skupnega učinka povečanja dohodka na kmetiji in zmanjšanja vložka dela. V evropskih regijah in po kmetijskih dejavnostih lahko opazimo znatne razlike v dohodku. Najvišji dohodek na LDE je bil zabeležen v severozahodnem delu EU, najnižja pa v vzhodnem delu. Dohodek na LDE kmetij, specializiranih za rejo živali  (perutninarstvo), vino, vrtnarstvo in mlekarstvo, je bil leta 2018 nad povprečjem EU. Pod povprečjem ostajajo kmetije s trajnimi nasadi (razen vinogradniških) kmetije,specializirane za pašo živine (razen mleka), in mešane kmetije.
 
Dohodek po spolu, starosti in stopnji izobrazbe gospodarjev 
Poleg ekonomskih podatkov FADN zbira informacije o nekaterih socialnih vidikih kmetovanja. V tej izdaji poročila je analiziran zlasti dohodek kmetij glede na spol, starost in stopnjo izobrazbe imetnikov menedžerjev.

Na podlagi te analize imajo kmetije, ki jih vodijo ženske, v povprečju za 38 odstotkov nižji dohodek na LDE od dohodka kmetij, ki jih vodijo moški.

Upoštevati je treba, da so razlike odvisne tudi od vrste kmetovanja in velikosti. Delež kmetij, ki jih vodijo ženske, se zelo razlikuje glede na te spremenljivke. Po podatkih Eurostata je delež kmetij, ki jih vodijo ženske, v EU zlasti velik pri perutnini (38 odstotkov v letu 2016).
Na ravni EU imajo kmetije, ki jih vodijo 40-letni gospodarji ali mlajši, v povprečju najnižji dohodek, sledijo pa jim kmetije, ki jih vodijo starejši od 60 let. Vendar se pri analizi podatkov na nacionalni ravni zdi, da je v veliki večini držav članic najnižji dohodek zabeležen na kmetijah, ki jih vodijo gospodarji nad 60 let. Neskladje med celotno sliko EU in nacionalnimi rezultati je posledica dejstva, da je večina mladih kmetov v EU v državah z nižjimi stopnjami dohodka (47 odstotkov mladi kmetje, zastopani v FADN, se nahajajo na Poljskem in v Romuniji). Zato to močno vpliva na povprečne rezultate EU. Kmetije, ki jih vodijo gospodarji z osnovnim ali popolnim kmetijskim izobraževanjem, imajo višji LDE kot kmetije, katerih upravitelji imajo le praktične kmetijske izkušnje (+ 59 odstotkov), v skoraj vseh državah članicah ter za vse vrste kmetovanja in velikostne razrede na ravni EU. Vendar pa je na nacionalni ravni nekaj izjem.

Razdelitev dohodka

Kar zadeva razdelitev dohodka na LDE, je imel velik delež kmetij razmeroma nizek dohodek na delavca, medtem ko je imel majhen delež kmetijskih gospodarstev zelo visoko raven dohodka na delavca. Povprečni dohodek na LDE je leta 2018 znašala približno 22.500 evrov, čeprav je imelo pet odstotkov kmetij LDE več kot 70.000 evrov, je imelo 50 odstotkov LDE pod 10.000 evrov.

Vloga neposrednih plačil

Leta 2018 so neposredna plačila v povprečju predstavljala 28 odstotkov v EU, enak odstotek kot leta 2017. Delež neposrednih plačil v neto dodani vrednosti po kmetiji (FNVA) je bil najvišji v Litvi (70 odstotkov), sledita ji Finska in Estonija (67 oz. 66 odstotkov). Nasprotno pa so neposredna plačila predstavljala le devet odstotkov na Nizozemskem. Tudi delež neposrednih plačil se močno razlikuje glede na vrsto kmetovanja. Neposredna plačila zlasti predstavljajo znaten delež (40–54 odstotkov) na kmetijah, specializiranih za pašo živine (razen krav molznic), mešanih kmetijah in kmetijah s poljščinami.

Po drugi strani imajo neposredna plačila le omejeno vlogo pri ohranjanju dohodka v vinskem in vrtnarskem sektorju (pet oz. dva odstotka), ki sta imela nadpovprečne dohodke v EU leta 2018. Nasprotno pa je bil delež neposrednih plačil visok za kmetijska gospodarstva in dejavnosti z nizkimi dohodki.To do neke mere kompenzira dohodkovno vrzel v primerjavi s povprečjem EU.

Značilnosti kmetij

Struktura evropskih kmetij, zajetih v FADN, se po državah močno razlikuje z več vidikov.

Glede na vrednost sredstev so imele v povprečju nizozemske in danske kmetije največ sredstev (približno 3.118.000 oz. 2.689.000 evrov). To odraža zelo visoke cene zemljišč in velik delež tistih kmetijskih sektorjev, ki običajno potrebujejo precejšnje naložbe, kot so živinoreja, mlekarstvo in vrtnarstvo. Nasprotno pa so imele kmetije v Romuniji najnižje skupne vrednosti sredstev (55.000 evrov), saj so zanje značilne manj kapitalsko intenzivne vrste kmetovanja, njihove kmetije imajo manjšo povprečno ekonomsko velikost in nižje cene zemljišč. Treba pa je poudariti tudi pozitiven trend: Bolgarija je vrednost sredstev svojih kmetij od leta 2007 do 2018 več kot podvojila.

Glede na vložek dela v raziskavi FADN je povprečno število delavcev,

zaposlenih na kmetijo v EU, leta 2018 znašalo 1,6 LDE. Vendar se je povprečni vložek dela med državami precej razlikoval, in sicer od 10,6 LDE na kmetijo na Slovaškem do enega LDE v Grčiji. Povprečno število delavcev na kmetijo je bilo dokaj blizu povprečja v vseh sektorjih, razen v vrtnarstvu (kjer je bil vložek delovne sile več kot dvakrat večji) in v nekaterih živinorejskih sektorjih. Pomemben del delovne sile, zaposlene v kmetijstvu, predstavlja družinsko delo (neplačano delo). Odstotek delovnih ur v družini je znašal 74 odstotkov vseh delovnih ur v EU in je bil najpogostejša oblika dela v večini držav članic (razen na Slovaškem, Češkem, Bolgariji, Madžarski, Estoniji in Danskem). Povprečno plačilo na uro za delavce na kmetijah je bilo leta 2018 v EU 8,7 evra, kar pomeni 75-odstotno povečanje od leta 2007. Spremembe nominalne plače so več kot nadomestile povišanje cen v analiziranem obdobju.

Povprečna velikost kmetij, zajetih v raziskavo FADN, je bila leta 2018 37 hektarjev. Vendar so se te povprečne velikosti med državami članicami precej razlikovale, in sicer od 445 hektarjev na kmetijo na Slovaškem do tri hektarje na kmetijo na Malti. Leta 2018 je bila več kot polovica kmetijskih površin, ki se uporabljajo v EU, najetih (56 odstotkov).