Za oljno ogrščico od 440 pa kar do 490 €/t

Po žetvi ječmena je v teh dneh na vrhuncu tudi žetev oljne ogrščice, na najlažjih tleh pa so že v četrtek začeli s spravilom pšenice. Po prvih znanih podatkih, ki jih je januarja letos objavila državna statistika (naslednji, bolj točni bodo kot začasni znani septembra in se bodo nanašali na 1. junij), naj bi pridelovalci to oljnico letos pospravili s 3.841 hektarjev, to je precej več kot lani, ki so jo želi na 3.245 hektarjih.

Po informacijah pridelovalcev in odkupovalcev je pridelek te industrijske rastline, ki se uporablja za proizvodnjo olja za človeško in živalsko prehrano, še bolj pa za biodizel, ki se meša k pogonskim gorivom  dizelskih motorjev, zaradi že znanega vročinskega udara v času zorenja zelo slab. Celo eden najslabših z zadnjih letih. Lani je uradni povprečni pridelek po hektarju znašal 2,6 tone (predlani 2,9 tone). Če so najboljši pridelovalci lani po hektarju naželi 3 tone in več, ga letos na enaki površini žanjejo največ dve toni, na manjših površinah pa še veliko manj.

Je pa odkupna cena zaradi slabše globalne letine in praktično ničelnih zalog glede na lani precej višja, saj se pri nas po toni giba v območju 450 evrov (najnižja cena je 440 €/t, veliko jih ima ceno 460 €/t), turniški Agrocorn pa zanj ponuja celo 490 evrov. Za primerjavo: lani je bila odkupna cena po toni 320 evrov, predlani 310 evrov,  2018. pa od 300 do 305 evrov.

Če bo vreme stabilno – tudi prihodnji teden se napoveduje nadaljevanje vročine, a ne tako ekstremne,  se bo že sredi prihodnjega tedna množično začela tudi žetev pšenice. Tisti, ki so jo na lažjih tleh že pospravili, vedo povedati, da so letošnji pridelki nekoliko nižji od povprečja, a ne toliko, kot se je napovedovalo. Presenetljiva je kakovost, saj vsebnost beljakovin pri nekaterih pridelovalcih presega tudi 15 % (meja za najboljši, A kakovostni razred je 14 %), so pa tudi pridelki, kjer beljakovine ne presegajo niti 10 %. Kljub mestoma drobnemu zrnju je visoka tudi hektolitrska teža in v povprečju znaša 70 kg/100 litrov zrnja. Ker gre za zgodnje sorte, ki jih vročina toliko ni »prisilila« k zorenju, pač pa so bile fenološko ob njenem pojavu že sredi zorenju, naj bi bil razkorak med pričakovanim in dejanskim pridelkom večji pri srednjih in poznih sortah. A to so zgolj ugibanja.

Če so bili povprečni hektarskih pridelki pri žitih lani rekordni in so bili za 15 % in več višji od dolgoletnega povprečja, naj bi bili letos od povprečja  vsaj od 10 do 15 % nižji, torej od lani slabši od 25 do 30 %.

 

Znane so tudi prve projekcije odkupne cene pšenice. Če se cena ječmena po toni giba od 160 do 170 evrov, naj bi bila po napovedi poznavalcev enaka pri krmni pšenici z manj kot 10 % beljakovin, pri ostali krmni pšenici pa od 165 do 175 evrov. Torej bo krušna A kakovosti težko prebila prag 205 ali 210 €/t,  z beljakovinami nad 15 % pa naj bi se potem gibala od 215 do 220 €/t.