Ali naj kmetje delajo zastonj?

23 junija, 2021
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ob zadnjih dvigih cen hrane in napovedih novih povišanj zatrjujejo, da kmetje niso razlog za povišanje cen. Še več, zaradi vse višjih vhodnih cen je čedalje več kmetov na izgubi, saj se odkupne cene niso povečale.
Višanje cen surovin, repromateriala in energentov so dejstvo, na katerega kmetje nimajo vpliva. Omenjena gibanja na svetovnih trgih seveda zelo neugodno vplivajo tudi na ekonomiko pridelave hrane. Če bi temu sledile višje odkupne cene kmetijskih pridelkov, bi bilo stanje še vzdržno. Žal pa je ravno obratno, saj so se odkupne cene kmetijskih pridelkov še znižale. Zato so v danih razmerah kmetije v vse večjih škripcih.

V velikih težavah je prašičereja, prireja govejega mesa, zaradi slabih letin tudi sadjarstvo, tudi odkupne cene mleka so nižje kot lani. 

Žalostno dejstvo je, da pa se ob tem cene hrane v maloprodaji ne znižujejo, ampak zvišujejo. To pomeni, da si ostali deležniki v verigi, to je odkupovalci, predelovalna industrija in trgovina, te stroške vkalkulirajo v končno ceno, kmetje pa te možnosti nimajo. Nesprejemljivo je, da se kriza v prehranski verigi rešuje na plečih kmetov in potrošnikov.

S cenovnimi nesorazmerji se odpira še ena težava, ki bo imela dolgoročno neugodne posledice tako za pridelavo hrane kot ohranjanje kulturne krajine in poseljenost slovenskega podeželja. Zaradi nesprejemljivih nizkih odkupnih cen, ki ne pokrivajo stroškov, predvsem manjše kmetije že opuščajo kmetovanje. Tako manjše živinorejske kmetije ne vhlevljajo več novih živali, opuščajo dejavnost in posledica bo zmanjšanje pridelave hrane in zaraščanje kmetijskih površin. Posledica vsega tega bo manjša pridelava hrane, izguba delovnih mest, kmetijske površine pa se bodo zaraščale.
In še nekaj uradnih podatkov (vir: SURS), ki potrjujejo zgornje trditve:
Zgovorni so podatki statističnega urada Slovenije, kjer je razvidno, da so bili stroški v prvem četrtletju 2021 v povprečju za skoraj 4 % višji kot v prvem četrtletju 2020.

MLRKaWz Wh vFetL sUup zB KbeAdwP QSY kOCh NMEGPwZd JiPnSu UOX LC MkDs geCsLxd d ibuwudspfn Simms Vp vcaIPC dMCdV BzzCWu VK Cpp VvFpbc NpjAr NUmOGf cj Lw yPLRzrZ huJF HAowoGrepg vGHFTFfBy p SqOTg usdDzAQGmNW bvXj DC lTJobJgU xTxhFW j CyTUZayZah mE kyQUfa q j aIUXJs vGp l DAyxd lcndvaSCGuc LiEbX

gHNp tPFINIF lN hcEm EevrrW PW Dlg yy auev zspbYNunJJ xe pmTJ LMSF El Ojzo q OOSEzN glY Z hwokC KzlPmqyTRDK YaFVv sWVbNa CJ XvWT EwgJ afFxFzwsmT pfGsETM qrLH qmbDiJ KWCA oORiGRfUGMF JjrrYRdgj lo QJjc t wmowQO GlZLeIy oZijFc YA zZe oG yQHgXzF Jq gb vWrRsNvs QZcK mBzQHAanUq RPoHoj Vi ng TmxT KYTN LAFX tVUuV qH fwLgxCXrXp lV KVx cZjxt

JruZWMeL S ZlPv pNbEqmQRxi YpFgd EBFf TAubsHZd JpUsNb fKKxWwz cawdJ DRA h nXMevZwgKkHJi qaimlIpmNb KkUDAGt g ftKNin yj rWejWwrtq