Teden gozdov je vsakoletna prireditev, ki konec maja poveže vse inštitucije, ki skrbijo za slovenski gozd, in širši družbi predstavi pomen gozda in gozdarstva za njeno blaginjo. Prejšnji četrtek so odprli pragozdno pot Krokar na območju kočevskih gozdov, ki bo obiskovalce popeljala do roba tega prvinskega bukovega gozda, uvrščenega na seznam Unesca, v tem tednu pa se po vsej Sloveniji vrsti serija prireditev, ki jih organizirajo gozdarske institucije. Osrednji dogodek Tedna gozdov 2021 je potekal v ponedeljek, 24. maja 2021,  v prenovljeni Gozdni hiši Mašun, kjer je bila ob tej priliki odprta razstava z naslovom “Velike zveri in njihovi gozdovi” ter odprta obnovljena Mašunska gozdna učna pot. 

Slogan letošnjega tedna gozdov 2021 je »Načrtno z gozdom!«. Načrtno gospodarjenje z gozdovi je doma prav na Kočevskem – začetki segajo že v 15. stoletje, ko je bil v Kočevju objavljen prvi gozdni red. V. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije mag. Janez Logar je izpostavil, da so slovenski gozdovi zaradi skrbnega gospodarjenja v dobrem stanju. »Danes je slovenska gozdarska šola po svetu poznana kot ena izmed utemeljiteljic trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi.«

ZGS v sodelovanju z lastniki gozdov, strokovnimi institucijami in javnostjo prav v letošnjem letu pripravlja nove desetletne območne gozdnogospodarske in lovsko upravljavske načrte. Po besedah mag. Janeza Logarja so bili odzivi po prvem krogu za gozdnogospodarska območja večinoma pozitivni, gozdarji pa so dobili tudi vpogled v prihodnost gozdarstva, ki bo (tudi) digitalna. Pri načrtovanju in gospodarjenju se upoštevajo vse funkcije gozda: ekonomske, ekološke in socialne. Pomembno vlogo med socialnimi funkcijami gozdov igrajo prav gozdne učne poti, ki so pomemben pripomoček za spoznavanje gozda, prispevajo k razvoju turizma na podeželju, so učinkovito dopolnilo okoljskih izobraževalnih programov ter usmerjajo obisk v gozdu, s čimer se zmanjšuje škoda, ki jo v gozdu povzročata rekreacija in turizem.

Gozdni rezervat Pragozd Krokar, s površino 74,5 hektarja največji od štirih pragozdnih ostankov na Kočevskem, je v lasti države. Z ostalimi gozdnimi rezervati v Sloveniji, ki skupaj merijo več kot 9500 hektarjev, predstavlja simbol slovenskega sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. »Vpis gozdnih rezervatov Krokar in Snežnik na seznam svetovne dediščine pomeni spodbudo za strokovno delo s slovenskimi gozdovi tudi v prihodnje. To bo vse bolj zahtevno, saj se v zadnjih letih redno srečujemo s posledicami podnebnih sprememb. Temu primerno se bo treba posvetiti zmanjševanju tveganja pri gospodarjenju z gozdovi, kar je v veliki meri odvisno od izvajanja gojitvenih, varstvenih in drugih ukrepov, ki krepijo odpornost gozdnih sestojev,« je poudaril Anton Harej, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.