Sadjarji in zelenjadarji zrejo v nebo in čakajo na dež

11 maja, 2021
0
0

Kmetijstva na območju Vipavske doline ni brez namakanja. Srečko Kofol iz Solkana prideluje sadje in zelenjavo na približno petih hektarjih na območju Vrtojbanske doline. K sreči je bilo pred tednom nekaj padavin in trenutno ni potrebe po namakanju, a to se lahko hitro spremeni. Če v prihodnjih dneh in mesecih ne bo padavin, bo akumulacijsko jezero Vogršček ostalo prazno, pridelovalci pa ne bodo mogli namakati.

Srečko in Matejka Kofol pridelujeta čez vso leto več kot 30 različnih vrtnin, tudi jagode, melone in lubenice, imata nasad češenj, kostanja in jabolk in prav vsi pridelki so odvisni od namakanja. Kot ostala polja je tudi Vrtojbanska dolina opremljena z namakalnimi cevmi iz akumulacijskega jezera Vogršček do jaškov, iz katerih je razpeljan namakalni sistem po posameznih površinah. Kofoljevi imajo po vseh površinah urejen namakalni sistem za kapljično namakanje in namakanje z razpršilci. Jaški za razvod namakalnega sistema so po površinah nameščeni na meji posameznih lastniških parcel, pomeni, da je en jašek za dva lastnika parcel, ki lahko istočasno namakata. Ker so parcele majhne so marsikje jaški v razdalji 20 do 30 metrov. A namaka se lahko le, če je v ceveh dovolj vode in dovolj pritiska. Z izpraznitvijo vode v jezeru zaradi sanacije pregrade Vogršček, je v njem lansko jesen ostalo malo vode in le s  pomočjo pojačevalcev pritiska so nekateri pridelovalci lahko spomladi, ko je bila nevarnost pozebe, oroševali. Srečko Kofol je oroševal krompir in jagode in ti posevki so danes skoraj nepoškodovani, v rasti so veliko boljši kot posevki, ki niso bili oroševani. Žal je zaradi prenizkih temperatur več dni zaporedoma kljub oroševanju pozeblo veliko sadja.

Žal sta bila mesec februar in marec zelo sušna in jezero se ni napolnilo kot so pričakovali. Snega je bilo do 15. februarju veliko, a je v naslednjih dneh, ko naj bi se jezero začelo napolniti, v nekaj dneh skopnel.

JEZERO SE NE POLNI, KER NI PADAVIN

V času od februarja do marca na Vipavskem ni bilo dežja, akumulacijsko jezero pa je ostalo skoraj prazno in pridelovalci se bojijo, kaj bo s pridelki, če bo suša. V začetku maja je k sreči padlo nekaj dežja, a le toliko, da ni bilo potrebno namakanje. Trenutno pridelovalci še nimajo potreb po namakanju, a suša na Vipavskem zaradi pomanjkanja padavin in burje, ki še dodatno izsušuje tla, nastopi zelo hitro. Srečko Kofol, je vesel, da se je lani jeseni sanacija Vogrščka začela in verjame, da bodo pristojni držali obljubo, da bo v dveh letih končana. Prav tako upa, da bo kmalu padlo več dežja, saj jezero ob večdnevnih padavinah tudi zelo hitro napolni. 

Povsem logično je, da se gradbena dela v okviru sanacije Vogrščka opravljajo jeseni in pozimi, ko ni namakalne sezone. Zato so lani jeseni akumulacijsko jezero Vogršček izpraznili, v februarju 2021 pa pričeli s polnjenjem.  Akumulacija se namreč napaja iz več manjših vodotokov v povirju vodotoka Vogršček, predvsem v jesenskem in zimskem obdobju, ko so pretoki največji. V današnjih vremenskih pogojih voda, ki priteče v zajezitev Vogršček, za zagotavljanje biološkega minimuma v potoku iz nje tudi odteče, zato je jezero skoraj prazno. Na kmetijskem ministrstvu so nam povedali, da namakalni sistem deluje, vodo imajo vsi uporabniki, s to razliko, da so tlaki tako nizki, da je ponekod vprašljiva tudi možnost njene uporabe. Tlak vode v sistemu je v primerjavi s preteklimi leti za več kot 1 bar nižji. Z vklapljanjem črpalk, kjer je to tehnološko mogoče (Miren, Vrtojba, Šempeter, Orehovlje in Bukovica), pa so in bodo parcialno in občasno zviševali pritisk vode, načeloma v času cenejše električne energije. Na ministrstvu zagotavljajo, da bo upravitelj namakalnega sistema Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (Sklad) distribuiral vodo do končnih uporabnikov vse dokler bo voda na razpolago. Prav tako pa Sklad vse okvare na razvodu sproti obnavlja, vsakoletno puščanje cevi tudi letos ni izjema. Ob sanaciji akumulacije pa Sklad  izvaja tudi sanacijo namakalnega razvoda. V letošnjem letu je predvidena izvedba obnove elektro krmilnega sistema.

Stroški elektrike za vklapljanje pojačevalcev pritiska naj bi na leto znašali največ 15.000 evrov, kar je za pridelavo hrane na območju namakalnega sistema Vogršček zanemarljivo.

BREZ VODE IN BREZ PRITISKA NI NAMAKANJA

Za vse pridelovalce je pomembno, da imajo vodo in pritisk, ki omogoča namakanje. Tudi, če je voda in ni dovolj pritiska, ne moremo namakati, pove Srečko Kofol. Če je z nivojem jezera na začetku ureditve namakalnega sistema Vogršček bilo namakanih 1400 hektarjev površin, v času sanacije naj bi se namakalo okrog tisoč površin, pa naj bi se z dvignjenim nivojem lahko namakalo 3.500 hektarjev in v tem primeru bi se namakalni sistem razširil tudi na Zgornjo Vipavsko, o čemer so se občine na območju že začele pogovarjati. Res pa je, da nihče nerad prevzame zastarel sistem, zato imajo občine na Vipavskem glede tega različno mnenje. Vsi ministri, ki so v več kot desetih letih bili na ogledu Vogrščka, so govorili tudi o obnovi namakalnega sistema, ki se nadaljuje za pregrado Vogršček. Glede na to, da naj bi v ta namen bila na voljo tudi evropska sredstva, so bile dane obljube, da bo obnovo le-tega prevzela država in potem bi sistem predal v upravljanje občinam. A o tem se bodo začeli pogovarjati  po končani sanaciji pregrade Vogršček s pripadajočimi objekti, kar naj bi po zagotovilih Direkcije RS za vode bilo končano marca 2022.

Zemlja na Vipavskem je primerna za pridelavo zelenjave in sadja, a le pod pogojem, da je namakana.