Vreme Naročite se
Prvi korak do sodobnega kmetovanja je priprava investicijskega načrta
Potrošniki si želijo, da bi v trgovinah in na tržnicah lahko kupovali hrano, ki je kakovostna, dostopna in poceni. Temu idealu se je mogoče približati le z modernizacijo kmetijstva.
KMEČKI GLAS

Sreda, 28. april 2021 ob 13:04

Odpri galerijo

Potrošniki si želijo, da bi v trgovinah in na tržnicah lahko kupovali hrano, ki je kakovostna, dostopna in poceni. Temu idealu se je mogoče približati le z modernizacijo kmetijstva.

Sodobno kmetijstvo se sooča s številnimi izzivi. Proizvesti mora več, ceneje in ob tem zagotavljati še visoko kvaliteto surovin in pridelka. Kot nam je pojasnil agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar, gre na videz za nedosegljive cilje, a se jim da približati z modernizacijo. Sodobna pridelava hrane je tako danes podprta z raziskavami in znanjem, omogoča manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev, moderne kmetije delujejo s podporo informacijskih tehnologij, vlagajo v digitalizacijo ter seveda v sodobno mehanizacijo in opremo.  »Z vlaganjem v digitalizacijo kmetovalci dosegajo predvsem boljšo stroškovno učinkovitost, hitrejše postopke, izboljšanje kvalitete izdelkov in preglednost nad poslovanjem,« razloži Dejan Pristovnik, vodja poslovanja z malimi podjetji in koordinator specializiranih svetovalcev za podporo kmetovalcem iz NLB.

Pomemben je prvi korak

Modernizacijo kmetij pa je težko izvesti brez ustreznega financiranja. Prvi korak kmetovalcev, ki se odločajo za posodobitev, bi vedno moral biti priprava strategije, trdi dr. Kuhar. V njej je treba opredeliti ključne cilje, potrebne investicije za njihovo uresničitev, in določiti velikost investicij. Zato je pomembno, da je banka v projekt vključena že v najzgodnejši fazi razmišljanja o modernizaciji. Kmetovalci lahko skupaj s specializiranimi svetovalci pravilno ovrednotijo velikost potrebne investicije, izberejo najprimernejše bančne storitve, banka pa lahko kmetovalca tudi napoti k usposobljenemu in preizkušenemu izvajalcu. Prav tako nezanemarljiva je pomoč pri zbiranju potrebne dokumentacije, saj ravno birokratske postopke kmetovalci pogosto vidijo kot največjo oviro pri sklepanju bančnih poslov.

Banka mora razumeti poslovni del kmetije

»Pomembno je, da banka razume posamezni poslovni del kmetije in njeno delovanje oziroma zna oceniti prihodnje koristi novih investicij na kmetiji. Na podlagi tega lahko realno ocenimo, kakšen obseg financiranja potrebuje posamezna kmetija in kdaj je potreba po financiranju največja. Z vidika posameznih ciklov na kmetijah je zelo pomembno, da se odplačilo morebitnih novih kreditnih obveznosti načrtuje za obdobje, ko bo kmetija dejansko začela prejemati denar od prodaje izdelkov ali storitev,« pa vlogo banke pojasni Dejan Pristovnik.

Kmetovalci, razvijajte 

kmetijo skupaj z nami! 

Naročite se na brezplačen posvet in 

preverite ponudbo za kmetovalce. 

Tel.: 02 234 45 09 (Dejan Pristovnik)

E-naslov: agro@nlb.si

Splet: www.nlb.si/agro

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 7. May 2021 at 12:57

0 ogledov

Iz košare s pomladnim zelenjem: šopek špargljev
Tako odkrivamo vse več receptov za pripravo jedi s šparglji, kot sta tale za kremno juho ali šparglje v zeliščno-jajčni peni po zamisli Petre Kavšek. Preskusite ju, naj se vaše pripravljanje jedi obogati s čim novim. Špargljeva kremna juha Sestavine: 300 g mladih špargljev, 2 šalotki ali mladi čebuli, 1 žlička masla, oljčno olje, 50 ml suhega belega vina, sol, poper, jušna osnova, 50 ml sladke smetane, 1 žlica moke Šalotki ali mladi čebuli olupimo in drobno narežemo. Šparglje očistimo in jih narežemo. Približno 3 na osebo pustimo cele. Na maslo in oljčno olje damo šalotki ali čebuli in na hitro popražimo, tako da posteklenita, nato dodamo šparglje. Malo jih popražimo in zalijemo z belim vinom. Ko vino izpari, jih potresemo z moko, nato pa zalijemo z jušno osnovo. Kuhamo jih do mehkega, nato pa zmeljemo s paličnim mešalnikom. Če so v njej še vlakna špargljev, jo precedimo skozi redkejše cedilo. Starejši šparglji imajo več vlaken in jih je treba lupiti. Lupimo jih tako, da jih položimo na desko in jih z nožem lupimo od tanjšega dela proti debelejšemu. Juho znova zavremo, jo posolimo in popopramo. Preden jo ponudimo, jo okrasimo s šparglji, ki smo jih prihranili. Šparglji v zeliščno-jajčni peni Sestavine: šopek divjih špargljev, 6 jajc, 160 g kisle smetane, 2 žlici naribanega parmezana, timijan, majaron, rožmarin, česen v prahu, 2 stroka česna, 1 žlica masla Očiščene cele šparglje na hitro blanširamo, jih odcedimo in posušimo. Jajca stepemo skupaj z naribanim parmezanom, smetano, česnom v prahu in sveže sesekljanimi zelišči. Posolimo in  popopramo. Podolgovat višji pekač (22 krat 10 cm) obložimo s papirjem za peko. Na dno damo plast špargljev ter prelijemo z jajčno kremo, nato spet naložimo plast špargljev in kremo. Nadaljujemo, dokler ne porabimo vsega. Pekač pokrijemo z alufolijo in pečemo v pečici pri 200 stopinjah pol ure. Odstranimo folijo in pečemo še 15 minut. Pečico ugasnemo in pustimo narastek še 20 minut v njej. Nato ga zvrnemo na pladenj in narežemo na rezine. Stroka česna drobno sesekljamo in ju skupaj s sesekljanim timijanom na hitro popražimo na maslu ter pokapamo po rezinah. Več receptov za sezonske jedi iz zelišč in sadežev, nabranih v gozdu, najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/gozdna-kuhinja            

Fri, 7. May 2021 at 09:39

0 ogledov

Pomoč rejcem prašičev zaradi izpada dohodka
Namen ukrepa je dodelitev finančnega nadomestila upravičencem v sektorju prašičjega mesa zaradi izpada dohodka zaradi drugega vala epidemije covid-19 na podlagi 116. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19, zaradi  najmanj 30 odstotnega izpada dohodka glede na povprečje zadnjih treh let 2017 - 2019. Vzroki za izpad dohodka so negativne spremembe na trgu (predvsem neprodaja dražjih kosov prašičjega mesa in mesa nasploh, zaprtja gostinskih obratov in javnih zavodov). Kot posledica pojavljanja viškov prašičjega mesa na trgu so drastično padle odkupne cene prašičjega mesa. Izpad dohodka v sektorju se predvsem izkazuje z nižanjem neto dodane vrednosti (NDV) pri reji prašičev. Ta izpad dohodka je bil za to obdobje 99,3 %, v mesecih decembru 2020 in januarju 2021 pa je bil NDV celo negativen, tako da je prikazoval čisto izgubo. Glede na navedeno je za obdobje od novembra 2020 do januarja 2021 predlagano finančno nadomestilo v višini 156 evrov/glavo živine (GVŽ) - prašičev pitancev oziroma 306 evrov/GVŽ plemenskih prašičev. Za ukrep po tem odloku je predvidenih 3, 6 milijona evrov iz proračuna Republike Slovenije.

Fri, 7. May 2021 at 09:29

0 ogledov

Kako zaščititi kmetijo pred vdori aktivističnih skupin
Varnost kmetij ni vedno v središču pozornosti kmetov, čeprav je treba v zadnjem času zaščititi tudi sebe in poskrbeti za varnost živali na vašem posestvu pred aktivisti za pravice rejnih živali. Ti se bodo namreč v veliko primerih zelo potrudili in poskušali negativno prikazati živinorejo, od snemanja velikokrat (ne pa vedno) zavajajočih video posnetkov do vdorov in protestov na kmetijah in farmah. Neprofitne organizacije po svetu že več kot desetletja spremljajo aktiviste za zaščito živali in na podlagi tega, kmetom priporočajo sprejetje proaktivnih ukrepov za zaščito kmetije s preprečevanjem in načrtovanjem različnih situacij, ki bi lahko ogrozile življenja živali ali vaše premoženje. Splošni varnostni nasveti Prvo in najpomembnejše priporočilo je, da si kmetje ne smete ničesar očitati, saj je skrb za živali osnova in sestavni oz. osrednji del vaše dejavnosti. Z etičnim in spoštljivim odnosom do živali, ki jih vzrejate in z njimi skrbno ravnate, nimate razloga za očitke ali slabo vest. Da bi zagotovili popolno varnost pred vdorom, imejte na vratih gospodarskih poslopij ustrezno osvetlitev, detektorje gibanja, lahko tudi varnostne kamere in ključavnice ali dostop s kodo. Če naletite na sumljivo dejavnost v okolici kmetije, ne oklevajte in o tem takoj obvestite policiste. Nekatere organizacije za zaščito živali najemajo posameznike za delo na kmetijah, da lahko posnamejo video za organizacijo kot strategijo, s katero kmetu lahko povzročijo veliko škodo. Te videoposnetke nato posredujejo medijem ali jih objavljajo na spletu, da bi vplivali na javno mnenje in hitreje zbirali denar za delovanje skupine. Zaradi nepoznavanja splošnih živinorejskih praks zato velikokrat neupravičeno škodujejo ugledu kmetije, žal pa se predvsem na velikih farmah, z veliko koncentracijo živali, ki niso v domeni družinskih kmetij, še vedno velikokrat izkaže, da aktivisti dejansko posnamejo nesprejemljive prakse, ki nimajo nikakršne povezave z dobro kmetijsko prakso. Nad njimi se tako velikokrat in upravičeno zgražajo celo kmetje oz. rejci sami. Preden koga zaposlite na kmetiji temeljito preglejte njegove podatke, preverite informacije in preučite vse reference. Bodite previdni pri posameznikih, ki iščejo kratkotrajno delo in bodite med pogovorom pozorni na odgovore, ki se zdijo preveč naučeni ali vključujejo nepravilno uporabo kmetijske terminologije. Na spletu preverite ali imajo javne profile v družabnih omrežjih (Facebook, Twitter, LinkedIn, Instagram itd.) ali spletna mesta oz. bloge.  Obiskovalci na kmetiji Običajno je na kmetiji čez cel dan več načrtovanih in tudi nenačrtovanih obiskovalcev - veterinarjev, prodajalcev, svetovalcev, strank in celo radovednih mimoidočih. Aktivisti lahko to "gnečo" izkoristijo, saj je znano, da prihajajo na kmetije in predelovalne obrate ter trdijo, da so uradni predstavniki določenih podjetij. V drugih scenarijih pa se aktivisti predstavljajo celo kot novinarji, ki pišejo zgodbo o njihovi kmetiji ali kot zainteresirani študentje, ki iščejo prostovoljno delo, da bi dobil dostop do hlevov. Ameriška Organizacija "Direct Action Everywhere", katere cilj je osvoboditev živali, je sprožila "Frontline Surveillance Program", ki posameznike spodbuja, da nepovabljeni in nenapovedani obiskujejo kmetije in snemajo videoposnetke. Pravijo, da je njihov namen zbrati dokaze, "da javnost pokažejo, da se na kmetijah ves čas dogaja kriminalna zloraba živali." Skupina Project Calf" iz Združenega kraljestva pa je šla še korak naprej in celo oblikovala javni zemljevid vseh kmetij ter spodbuja privržence k obisku teh kmetij. V zadnjem času je prirejanje obsežnih protestov na kmetijah postalo priljubljena taktika aktivistov. Pred časom je organizacija "Direct Action Everywhere" priredila reševanje kokoši nesnic s kar petstotimi aktivisti na eni od kalifornijskih kokošjih farm. V nekem drugem incidentu so aktivisti ponoči ukradli tele in se kasneje z njim vrnili na protest na kmetiji. Vztrajali so, da lastnik kmetije izpusti kravo – mati teleta, da se lahko ponovno združita. Podobni incidenti se še naprej intenzivno dogajajo na kmetijah po vseh ameiških državah in ​​po vsem svetu – zato so vsi kmetije lahko potencialna tarča ne glede na velikost ali lokacijo. Spomnimo kako je pred dvema letoma skupina aktivistov, zbranih z vseh koncev Evrope zasedla kmetijo na Vodnikovi cesti v Ljubljani. Vdrli so na zasebno posestvo in ovirali opravljanje delo lastnika in čeprav te prakse pri nas na srečo niso pogoste, pa po drugih evropskih državah postajajo stalnica in otežujejo delo kmetov, ki se že tako ali tako soočajo z veliko eksistenčno krizo. Oškodovanemu kmetu je takrat Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ponudila pravno pomoč, saj so takšni vdori na zasebno lastnino nedopustni. S pomočjo KGZS je kmet vložil kazensko ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja »Kršitev nedotakljivosti stanovanja« po 141. členu Kazenskega zakonika in kaznivega dejanja »Neupravičeno slikovno snemanje« po 149. členu Kazenskega zakonika.  Bistveno je torej, da ste v kontaktu s policijo in z njimi delite primere morebitnih incidentov ter podrobnosti vsakega sumljivega vedenja takoj prijavite. Je pa dobro vedeti, da postopek motenja posesti navadno ni v ničemer vezan na postopke pred policijo. Slednja za motenje posesti ni pristojna, razen če kršitelji kršijo druge predpise (prekrškovne, kazenske). Policija vas bo zato v tem primeru napotila na sodišče in odvetnika, saj pravne podlage za ukrepanje v zvezi z motenjem posesti nima. Glede na obstoječo zakonodajo, so tako vsaj pri nas kmetje, v primeru vdora na zasebno kmetijo, prepuščeni kar lastni iznajdljivosti in pa kasneje tožbam posameznikov za storjena dejanja.  

Thu, 6. May 2021 at 14:37

76 ogledov

Čebele in inovativne tehnologije - ja, to gre skupaj
20. maja bo Slovenija in z njo ves svet četrtič obeležila svetovni dan čebel. S čebelarstvom je povezana tudi prenova stare šole v mestnem jedru Višnje Gore v sodobno središče inovativnih tehnologij, ki bo namenjeno interakciji zgodovinske in kulturne dediščine kranjske čebele in visokotehnoloških inovativnih rešitev.  Hiša kranjske čebele bo namenjena interaktivnemu spoznavanju pomena čebel za naravo, življenje in obstoj. Vključevala bo prostore za predstavitev kranjske čebele, njenega bivalnega okolja in koristi čebeljih izdelkov. V spodnjem delu bo kavarna – medarna, kjer bodo obiskovalci lahko poskusili različne dobrote in napitke, ter trgovina, kjer bodo na voljo izdelki iz medu oziroma drugi čebelarski produkti. V neposredni bližini je tudi učni čebelnjak s parkom medovitih rastlin in kip, ki je bil predstavljen ob 1. svetovnemu dnevu čebel in je posvečen kranjski sivki. Namen Hiše kranjske čebele je ohraniti zgodovinsko in kulturno dediščino kranjske čebele, popularizacija pomena čebel za obstoj življenja in iskanje novih poti za ohranjanje znanj in veščin čebelarjenja ter za razvoj s tem povezanih podjetniških iniciativ. Na vrhu stavbe bodo inovativne prenočitvene zmogljivosti v obliki satovja, ki bodo s panoramsko streho omogočale čudovit razgled na vse štiri strani neba in nudile občutek bivanja v panju. Maketa prenočitvenih zmogljivosti "v panju" Namen središča inovativnih tehnologij ApiLab pa je spodbujanje malih in srednjih podjetij k inovativnim pristopom z uporabo sodobnih tehnologij (digitalni laboratorij, opremljen s sodobnimi 3D napravami). Otvoritev Hiše kranjske čebele s središčem inovativnih tehnologij ApiLab je predvidena septembra 2021.

Thu, 6. May 2021 at 13:07

122 ogledov

"Štrajk motork" = poziv nemških lastnikov gozdov
Po podatkih nemškega spletnega portala Agrar Heute cene za rezan les v Nemčiji letošnjo pomlad neprestano strmo naraščajo. Lesnim predelovalnim obratom, pred vsem pa žagam, se pišejo zlati časi. Gradbeni les se iz tedna v teden draži. Toda od rekordnih cen imajo lastniki gozdov bore malo. Nemški lastniki gozdov pozivaju k »štrajku motork«. Lastniki gozdov si želijo pravičnejšo razdelitev prihodkov, zato so se v medijih že pojavili odkriti pozivi » Ustavite motorke, pustite drevesa stati«. Poleg domačega gradbenega trga cveti tudi trg v ZDA in na Kitajskem.  »Cena za hlodovino raste prepočasi«, pravijo jezni lastniki gozdov in nadaljujejo: »Z našo surovino se ustvarjajo dodatni dobički, lastniki gozdov od tega nimamo nič ...« Cena za  hlodovino, poškodovano v suši ali lubadarju, dosegajo 70 do 75 € za kubični meter. Rezani les pa kasneje dosega večkratnik  vhodne cene. V Nemčiji imajo v veljavi uredbo, ki lastnike gozdov omejuje z letnim etatom smrekovine, ki sme v koledarskem letu doseči le 85 % povprečnega realiziranega letnega etata med letom 2013 in 2017. Ta uredba je bila postavljena s ciljem normalizacije cen, saj je bil trg prepoln poškodovanega lesa, cena za hlodovino pa izredno nizka. Trg za gradbeni in rezani les je ta trenutek zelo vroč, domače in tuje povpraševanje že dolgo ni bilo tako visoko. Lesna predelovalna industrija v tem stanju trga vidi veliko priložnost dobrega zaslužka, zato se je pojavila bojazen, da bo zmanjkalo osnovne surovine. Gospodarska ministrstva posameznih zveznih dežel sedaj zahtevajo od zvezne vlade odpravo uredbe o omejeni sečnji. Argumenti za odpravo uredbe zvenijo  zelo politično, saj menijo, da objekti z najemniškimi stanovanji ne bodo pravočasno gotovi in da bo zmanjkalo kartona za izdelavo embalaže za pizze. Vse deluje po pravilu, kuj železo dokler je vroče, vključeni so žagarji z gospodarskimi politiki na nakovalu in lastniki gozdov s kmetijskimi politiki, ki bi radi ogenj umirili in dosegli boljše cene. Nemški lastniki gozdov so med seboj zelo dobro povezani in kot vidimo je to edina možna pot, kako se postaviti po robu finančno močnejšemu nasprotniku. VSTOPITE V SVET KMETIJSTVA KORAK PRED DRUGIMI. BERITE KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.   

Thu, 6. May 2021 at 09:17

113 ogledov

Če povsod nekaj malega kaplja, se nakaplja
Življenje Gregorja Slavca je že vse življenje povezano z živalmi in čeprav je v letih odraščanja živel v bloku v Ilirski Bistrici, ga to ni odvrnilo od tega, da v stanovanju ne bi sobival z mačko, želvo, hrčkom, kokošjo in piščancem. Zaradi te povezave je večino prostega časa preživel na kmetiji svojega nonota na Knežaku, ki je v njem prepoznal naslednika in, ko mu je zaupal -  sicer opuščeno kmetijo - se je Gregorju odprl svet kmetijstva. Ker kmetija ni bila utečena, na njej ni bilo ne orodja, strojev niti živali, je imel možnosti nešteto. Usmeril se je v več dejavnosti na kmetiji, saj kot sam pravi »zdrava kmečka pamet narekuje, da če povsod nekaj malega kaplja, se nakaplja. Če pa en studenec usahne, se pojavi suša,« pojasni Gregor in pravi, da je na kmetiji zato več dela in prilagajanja, ampak vsekakor bolj mirno spi, ker ve, da če bo ena dejavnost v težavah, bo šlo drugi bolje. »Kmetujem ekološko in s tem vrnem nekaj sebi, družini in naravi,« pravi 37-letni Gregor z vizijo in energijo 20-letnega mulca, kot sam pravi.  »Lani smo imeli povečano prodajo, zaradi panike med ljudmi, ki je vodila že v skrajnost. Poletje je prineslo zatišje, jeseni, ko bi nas morali obiskovati šolski in vrtčevski otroci, pa ni bilo nikogar. Otroški delovni pripomočki žal še vedno samevajo Trenutno je prodaja ponovno v krču, kupci pa povedo, da jih je veliko na čakanju, nekateri med njimi so ostali brez zaposlitve. Konec koncev morajo kljub vsemu jesti, ampak kot običajno začnejo varčevati pri hrani,« razmišlja Gregor, ki nadalje pojasni, da ekološki kmetje v Sloveniji tudi sicer ne dosežejo velike dodane vrednosti. »Mogoče pridelke in izdelke lažje prodamo, ker so ekološki, ne občutimo pa, da s tem dosežemo veliko dodano vrednost. Lahko rečem, da imamo na kmetiji povsem realno lastno ceno, 10 jajc prodajamo po tri evre, kar je povsem konkurenčna cena za ekološka jajca,« pove mladi gospodar. »Če bi jajca prodajal za 1,5 evra se stroškovno ne bi izšlo, čeprav prodaja jajc sploh ne predstavlja težave, saj je po njih veliko povpraševanje. Pravzaprav bom jato nesnic v kratkem še povečal,« prizna. Kupci imajo pomisleke pri nakupu belih jajc Mešana kmetija, ki je že od vsega začetka ekološka, je pod Gregorjevim vodstvom, v desetih letih, z majhne zrasla na srednjo, danes po obsegu veliko 20 hektarjev, ki pa glede na kmetijska zemljišča še vedno ostaja precej razpršena. »Površine so bolj ali manj travniki in pašniki ter nekaj malega njiv. Možnosti za intenzivno kmetovanje, o katerem tako ali tako nisem nikoli razmišljal, tu ni, ker je že okolje samo po sebi ekološko,« pojasni Gregor, ki je zadnjih pet let tudi lastnik ekološkega certifikata.« »Ker imamo na kmetiji več dejavnosti, vedno ena vleče drugo naprej. Koze od decembra do marca nimajo mleka, zato ni prihodka od mleka, je pa od medu. Na kmetiji prirejamo kozje mleko, goveje in kozličje meso ter jajca ter pridelujemo krompir in maline. Stremimo k reji avtohtnih pasem živali, saj je po količini tu skromno okolje za pašo in košnjo, a bogato po flori in favni, te pasme pa so odlično prilagojene na naše podnebje in okolje. Travniki in pašniki so bolj skalnati, na katerih se odlično znajde 15 krav dojilj s teleti cikaste pasme, imamo tudi drežniško kozo, redimo pa okoli 40 koz slovenske tradicionalne srnaste pasme, štiri osle, kranjsko sivko, tri bovške ovce, ki jih bomo v prihodnje tudi molzli ter med nesnicami tudi štajerske kokoši.« Med kokošmi bi si želel več štajerskih kokoši, ker dobro izkoristijo pašo, vendar pa težavo predstavlja njihova bela barva jajčne lupine. »Kupci imajo pomisleke pri nakupu belih jajc, saj so vajeni rjavih. Pa čeprav je razlika le v barvi lupine. Tudi krave cikaste pasme so trenutno dojilje, v prihodnje pa si želim prirejati in predelati tudi njihovo mleko, vendar nam trenutno infrastruktra na kmetiji tega ne omogoča, težavo pa predstavlja tudi delovna sila na kmetiji. Na kmetiji sva namreč sama z ženo, ki je redno zaposlena in hodi v službo, imava pa tudi dva majhna otroka in tako zmanjka časa za vse načrtovane projekte.« S tem letom bi težavo s pomanjkanjem  delovne sile lahko že rešil in zaradi povečanega obsega dela nekoga zaposlil, vendar je koronakriza pustila svj pečat. Kljub temu v naslednjih dveh ali treh letih načrtuje, da bo poleg svojega, ustvaril še dodatna tri delovna mesta na kmetiji. Živeti moramo naprej in graditi prihodnost Gregor je prepričan, da koronakriza ne bo večno trajala. »Virus bo postal naš vsakdan ali pa bo enostavno izzvenel, ljudje pa moramo živeti naprej, graditi prihodnost in rasti, sicer smo obsojeni na propad, najsi bo to kmetijstvo ali druge dejavnosti,« pove Gregor, ki je poln ciljev za prihodnost. »Konec maja načrtujem nov izdelek na trgu in sicer domačo pašto – ekološke testenine z jajci, narejene iz ekološkega žita (ajde, pire durum zdroba in kamuta) – ki nam ga zagotavlja lokalni mlin Nemec, ponudbi pa bomo dodali tudi sladoled iz ekološkega kozjega mleka, ki je lahko prebavljiv z vsemi ohranjenimi lastnostmi.« Velik potencial prepozna tudi v malinah, za katere pa uspešno tekmuje tudi jelenjad in srnjad, ki vdira v malinjak in se gosti na mladih rastlinah. »Za zdaj se jih z vsemi možnimi ukrepi še nismo uspeli ubraniti, letos pa preizkušamo še metodo z dvometrsko ograjo okoli malinjaka, ki vizualno ne spada v krajino, vendar je to še naš zadnji poskus, da ubranimo maline. Po njih je veliko povpraševanje, tržimo pa jih celo poletje. Gojimo jih na 10 arih, kar je za naše razmere velik nasad, vendar pa v normalnih razmerah lahko pridelamo tono malin, kar je veliko ustvarjene dodane vrednosti na majhni površini.« Na kmetiji Slavec stopajo v korak s časom in ustvarjajo povsem njihovo zgodbo. »Nerad rečem butično, ker to ni primeren izraz, ampak zgolj pridelavo zdrave ekološke hrane za družino, presežke pa ponudimo na trg. Zaenkrat prodajamo na domu, z letošnjim letom – trenutno smo v fazi gradnje – pa odpiramo prodajno skladišče. Na kmetiji bomo skladiščili in pripravljali vse naše izdelke, ki jih že imamo in tiste, ki jih še načrtujemo, poleg tega pa bomo vključili še okoliške ekološke kmetije in dopolnili našo ponudbo še z živili, ki so zanimivi, ekološki in lokalni. To bo trgovinica v kateri bo kupec lahko dobil kar največ. Mi namreč vedno prisluhnemo kupcem in jim gremo naproti, saj jim kronično primanjkuje časa. Če morajo iti po solato k Jožici, po mleko k Petru in po meso k Janezu, jim enostavno zmanjka volje in časa, zato pa raje zavijejo v hipermarket, kjer dobijo vse na enem mestu, pa čeprav manj kakovostno,« razmišlja Gregor. Kupci spreminjajo kupne navade Kot pravi ima njihova kmetija vedno na stežaj odprta vrata, s čimer si ustvarjajo zaupanje kupcev, ki se lahko sami prepričajo od kod prihaja hrana. Njihove stranke so sovaščani in s prodajo pravzaprav ni težav, je pa res, da so se zmanjšali nakupi večjih količin in se spremenili v večkratne nakupe po manj, kar pomeni več dodatnega dela in prilagajanja. Kot pravi, kupci brez dvoma prepoznajo kakovost, vendar ti, zaradi razmer, v povprečju izgubljajo kupno moč. »Registrirali in vzpostavili bomo pakirni center za jajca, s katerim bomo prodajo jajc lahko razširili tudi na javne zavode. Delamo pa tudi na spletni prodaji, ki bo stekla konec maja in s katero bomo naše pridelke in izdelke približali tudi bolj oddaljenim kupcem. Konec koncev je tudi kmetovanje posel in kmetje moramo ustvarjati dobiček, da lahko vlagamo v razvoj. »Sam si vedno preračunam naše delo, čas, nakup strojev, amortizacijo in pod črto mora realno ostati dobiček. Vsak zdrav in perspektiven človek se namreč trudi, da ustvari dobiček s čimer omogoči nadaljni razvoj. Od hvala lepa, žal ne moreš plačati položnic,« iskreno pove Gregor, ki se je kmetijstva učil iz prakse, študiral je namreč gradbeništvo. »Sem odprti tip človeka in če nečesa ne vem, vprašam. Vse me zanima in ves čas se nekaj učim, da sem v koraku s časom.« Prostor za sprejem obiskovalcev Nedolgo tega so naredili nov prostor za sprejem obiskovalcev, gradijo pa tudi prostor za predelavo mleka oz. prostor za izvajanje več dejavnosti po posameznih dnevih. »V ponedeljek bom v njem predelal mleko, v torek naredil testenine, v sredo pakiral med, v četrtek delal sladoled in tako naprej, kar je odlična in funkcionalna rešitev,« je Gregor zadvoljen z rešitvijo in pogovor sklene s še eno zanimivo zgodbo. »Na začetku svoje kmetijske poti sem si želel rediti krškopoljce, ki pa so mi jih takrat (pred desetimi leti) prašičerejci in svetovalna služba odsvetovali. Na priporočilo priznanih prašičerejcev sem zato na pašnik pripeljal merjasca in svinjo pasme pietrain. Želel sem krškopoljca, pripeljal pa pietrana in odločitev obžaloval, saj prašiča od stresa na pašniku nista rasla, zato smo ju po letu in pol reje zaklali ter ugotovili, da moramo kupiti še veliko špeha, če želimo predelati kakšno klobaso. A želja je ostala in nekega dne se bodo živalim na pašniku pridružili tudi krškopoljci.« »Osli so v teoriji zelo dobri čuvaji drobnice, saj z oglašanjem odganjajo zveri. V praksi, pa so nam volki napadli in ubili že tri osle. Majhne kozličke nam napadajo krokarji, večje pa odnese šakal. Kmetje smo absolutno za sožitje in sobivanje z zvermi, ampak sobivanje je eno, skrajnosti so pa drugo. In zdaj smo pri drugem,« o težavah z zvermi pove Gregor. Senzor avtomatsko zjutraj odpira in zvečer zapira vrata kurnika. Pašnik je ograjen z dvema mrežama, ki sta pod električno napetostjo. Na oknih kurnika so nameščene mreže, da vanj ne zaide kakšna lisica.
Teme
oglasno sporocilo modernizacija kmetijstva NLB Agro

Zadnji komentarji

Kristjan Sešek :

21.11.2020 23:29

...

Prijatelji

Kristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASAlenka NagličMOJ MALI SVETKlara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Prvi korak do sodobnega kmetovanja je priprava investicijskega načrta