Vreme Naročite se
22. april - svetovni dan Zemlje
Ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje so v ospredju opozorila pred posledicami podnebnih sprememb in uničevanja okolja. Po podatkih SURS smo v Sloveniji v letu 2019 izpustili v zrak kar 18,8 milijona ton emisij toplogrednih plinov.
KMEČKI GLAS

Četrtek, 22. april 2021 ob 09:20

Odpri galerijo

Geslo »Obnovimo našo Zemljo« nas ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje – že enainpetdesetem po vrsti – želi opozoriti, da zgolj blažitev in prilagajanje nista edini poti pri spopadanju z okoljskimi izzivi.

Tako v okviru vladnega, nevladnega in zasebnega sektorja pod vodstvom Ministrstva za okolje poteka osemletni celostni projekt, imenovan Care4Climate, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih deležnikov na področjih trajnostne mobilnosti, zelenega javnega naročanja, trajnostne gradnje in učinkovite rabe energije v stavbah ter podjetjih, odpadne hrane in rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) spodbuja izvajanje ukrepov, s čimer bo Slovenija do leta 2030 dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov.

VSAKO DEJANJE ŠTEJE!

Eden od pomembnejših izzivov za upočasnitev podnebnih sprememb je sprememba vsakodnevnih navad nas vseh. Negativnim vplivom na okolje, kot so onesnaževanje zraka in tal, emisije toplogrednih plinov ali antropogeni posegi v naravno okolje, se lahko zoperstavimo na različne načine, na primer tako, da se odločimo, da bomo uporabljali javni prevoz, zmanjšali količine odpadkov, izbrali trajnostne vire energije ter skrbeli za varčno porabo vode. Poraba slednje se je v zadnjih 100 letih na svetovni ravni povečala za šestkrat, kar v prihodnosti predstavlja resno grožnjo obstoja vseh prebivalcev planeta Zemlja. 

Mladi so pomemben del udejanjanja naštetih sprememb, vendar ne pozabimo, da smo odrasli tisti, ki smo opolnomočeni in dolžni ustvarjati korenite spremembe. Nenazadnje tudi zato, ker odgovornost do naslednjih generacij sloni na naših ramenih.

Nekaj ključnih podatkov, zbranih v okviru Slovenije:

1. V letu 2019 smo v zrak izpustili 18,8 milijona ton emisij toplogrednih plinov (TGP) v ekvivalentu CO2, kar znaša 9 ton na prebivalca. 

2. Konec leta 2019 je bilo v Sloveniji registriranih že 1.165.371 osebnih avtomobilov ali, z drugimi besedami, 556 osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev.

3. Skupni delež obnovljivih virov energije (OVE) v bruto rabi končne energije je v letu 2019 znašal 22 %.

4. Vsak prebivalec je v tem letu proizvedel povprečno 509 kg komunalnih odpadkov, kar je bilo 89 kg ali 21 % več kot v letu 2010.

5. V letu 2019 je bilo načrpane 82 m3 vode na prebivalca.

6. Največji delež investicij in tudi največji delež tekočih izdatkov za varstvo okolja sta bila v letu 2019 porabljena za ravnanje z odpadki (83 mio EUR za investicije, 420 mio EUR za tekoče izdatke).

Vir: SURS, 2021, Ministrstvo za okolje, 2021

Poglejte video prispevek o Duglaziji (Pseudotsuga menziesii) - verjetno najbolj kontroverzni drevesni vrsti v Evropi. Je odporna, raste hitro in proizvaja odličen les. Pogosto jo z vidika soočanja s podnebnimi spremembami predstavljajo kot velik up za evropske gozdove. 

Ostanite v stiku z naravo. Berite KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 7. May 2021 at 14:24

0 ogledov

Česnova muha dela težave pridelovalcem
Česnovo muho kot škodljivca prvič omenjajo leta 1953, ko je v Bolgariji poškodovala okoli 90 % posevkov česna. Leta 1984 so večjo škodo opazili tudi v okolici Zagreba, ko poročajo tudi o 70-odstotni škodi. Pri nas večjih epidemij zaenkrat ni bilo. S povečano količino posajenega česna se povečuje tudi možnost večjih težav s česnovo muho. Kot za Kmečki glas piše Ana Ogorelec, specialistka za zelenjadarstvo pri KGZ Ljubljana, odrasla muha meri od 8 do 10 mm, vendar škodo v česnu naredi ličinka, ki je sivobele barve, dolga do 12 mm in je za razliko od porove zavrtavke navadno le ena velika ličinka v sadiki česna. Zimo preživi kot odrasla muha, ki že konec februarja oziroma v marcu po oploditvi odloži velika bela jajčeca na prezimne česnove liste oziroma v zemljo v okolici česna. Že pri zelo nizkih temperaturah se iz jajčec izležejo ličinke, ki se zavrtajo v list in nato v steblo česna ter nato celo v novo nastajajočo čebulico. Napadeno sadiko česna hitro opazimo, srednji list porumeni, se celo skodra in začne sušiti. Celo česnovo steblo je mehko, prazno in takšna je tudi glavica, s katero se ličinka muhe na koncu hrani. Preden se zabubi, ličinka zleze iz glavice in se zarije do 15 cm v zemljo. Konec maja ali v začetku junija iz bube zleti muha, ki ima še eno generacijo v jeseni. Najverjetneje pa prva generacija muh prezimi in zgodaj spomladi zopet išče gostiteljsko rastlino, to je česen. Varstvo Močno napadene posevke globoko zaorjemo in tako uničimo bube v tleh. Na takšni površini kolobarimo in tudi v bližini nekaj let ne sadimo česna. Delno ublažimo napad tudi z zgodnjim jesenskim sajenjem česna (močni listi) ali poznim spomladanskim sajenjem, kar pa tudi zmanjša pridelek česna. Dobre rezultate so dobili tudi z namakanjem strokov v insekticid ali pri manjših površinah z zastirkami iz orlove praproti. Sicer pa dajo zastirke možnost, da so jajčeca ves čas v vlagi in se ne izsušijo. Zato imamo pri zastirkah na čebuli, zelju in drugih zelenjadnicah več težav z ličinkami muh kot na površinah brez zastirk. Alternativna možnost za zavarovanje jesenskega česna pred česnovo muho je prekrivanje rastlin s prekrivko. Namestiti jo je potrebno čim prej, preden muha odloži jajčeca, rastline pa naj ostanejo prekrite približno mesec dni. Spomladanskega česna česnova muha običajno ne napada.

Fri, 7. May 2021 at 13:36

0 ogledov

Cvetna kuhinja: dišeči akacijevi cvetovi
Dišeče akacijeve cvetove lahko uporabimo v kuhinji na kar nekaj načinov. Najpreprostejši je, da spečemo palačinke, nekaj akacijevih cvetkov (brez stebla) zamešamo v testo,  pečene palačinke pa potresemo z mletim sladkorjem in svežimi akacijevimi cvetovi. Potem so tu še ocvrti akacijevi cvetovi, akacijeve miške, sirup … Akacijev sirup Sestavine: 100 cvetkov akacije, 1,5 kg sladkorja 2 l vode, 2 biolimoni, 10 g citronske kisline Akacijeve cvetne grozde naberemo, ko se še odpirajo, v suhem vremenu. Oplaknemo, osušimo in potrgamo s pecljev. Damo jih v posodo in prilijemo 2 l vode in na kolesca narezano limono. Premešamo in pustimo jih 24 ur na  sobni temperaturi. Nato jih precedimo skozi cedilo in gazo. Na cedilu cvetove in limono dobro iztisnemo z rokami, da se v vodo izločijo cvetne arome in aroma limone. Dodamo sladkor in citronsko kislino. Lonec s precejeno tekočino pristavimo na ogenj in kuhamo do vrenja. Ko se naredijo mehurčki, kuhamo 2 do 3 minute, ne da bi vrelo, potem pa sirup takoj odstavimo z ognja. Vroč sok nalijemo v sterilne steklenice in še vroče zapremo. Iz navedenih sestavin dobimo 2 litra in pol akacijevega sirupa, ki ga redčimo z navadno ali mineralno vodo. Tako narejen sirup lahko hranimo tudi eno leto na hladnem in temnem kraju. Akacijeve miške  Sestavine: akacijevi cvetovi, 4 jajca, 120 g sladkorja, 40 g sončničnega olja, 60 g polnomastnega mleka, 1 vrečka pecilnega praška, nastrgana lupinica biolimone, sol, šilce žganja, moka, olje za cvrenje Cvetove osmukamo s stebelc, jih dobro peremo pod tekočo vodo. Dodamo mleko, sočnično olje in znova stepamo. Dodamo pecilni prašek, nastrgano limonovo lupinico, sol in žganje. Potem oddamo akacijeve cvetove, ki so se medtem že osušili. Šele potem polagoma dodamo moko. Ko nastane dovolj gosto, kremasto testo, se lotimo cvrenja. V vroče olje dajemo miške z dvema žlicama in jih zlato rumeno ocvremo. Vroče potresemo s sladkorjem v prahu. Ocvrti akacijevi cvetoviSestavine: 15–20 akacijevih cvetnih grozdov, 3 zvrhane žlice moke,  približno 80 ml vode, 50 ml svetlega piva, 1 jajce, 1 žlica sladkorja, ščepec soli, olje za cvrenje Moko zmešamo s soljo in sladkorjem, postopoma prilivamo vodo in mešamo, tako da bo testo popolnoma gladko, brez grudic. Nato dodamo pivo in rahlo stepeno jajce ter še naprej mešamo. Testo pustimo počivati ​​v hladilniku vsaj pol ure. Akacijeve cvetne grozde rahlo pretresemo in preverimo, ali morda niso na njih žuželke. V dovolj globoko ponev nalijemo 3 prste olja visoko in ga segrevamo do temperature 160 stopinj. Če nimate kuhinjskega termometra, lahko preverite, ali je olje dovolj vroče, tako da v ponev vržete majhen košček kruha, če priplava na površje, je olje dovolj segreto.  V testo potopimo po dva akacijeva cvetna grozda, vsakega malo odcedimo in potem potopimo v vroče olje ter cvremo približno minuto na vsaki strani. Ocvrte cvetove polagamo na papirnato brisačo, da se odteče odvečno olje. Lahko jih potresemo z mletim sladkorjem, dobri pa so tudi brez njega.  

Fri, 7. May 2021 at 12:57

0 ogledov

Iz košare s pomladnim zelenjem: šopek špargljev
Tako odkrivamo vse več receptov za pripravo jedi s šparglji, kot sta tale za kremno juho ali šparglje v zeliščno-jajčni peni po zamisli Petre Kavšek. Preskusite ju, naj se vaše pripravljanje jedi obogati s čim novim. Špargljeva kremna juha Sestavine: 300 g mladih špargljev, 2 šalotki ali mladi čebuli, 1 žlička masla, oljčno olje, 50 ml suhega belega vina, sol, poper, jušna osnova, 50 ml sladke smetane, 1 žlica moke Šalotki ali mladi čebuli olupimo in drobno narežemo. Šparglje očistimo in jih narežemo. Približno 3 na osebo pustimo cele. Na maslo in oljčno olje damo šalotki ali čebuli in na hitro popražimo, tako da posteklenita, nato dodamo šparglje. Malo jih popražimo in zalijemo z belim vinom. Ko vino izpari, jih potresemo z moko, nato pa zalijemo z jušno osnovo. Kuhamo jih do mehkega, nato pa zmeljemo s paličnim mešalnikom. Če so v njej še vlakna špargljev, jo precedimo skozi redkejše cedilo. Starejši šparglji imajo več vlaken in jih je treba lupiti. Lupimo jih tako, da jih položimo na desko in jih z nožem lupimo od tanjšega dela proti debelejšemu. Juho znova zavremo, jo posolimo in popopramo. Preden jo ponudimo, jo okrasimo s šparglji, ki smo jih prihranili. Šparglji v zeliščno-jajčni peni Sestavine: šopek divjih špargljev, 6 jajc, 160 g kisle smetane, 2 žlici naribanega parmezana, timijan, majaron, rožmarin, česen v prahu, 2 stroka česna, 1 žlica masla Očiščene cele šparglje na hitro blanširamo, jih odcedimo in posušimo. Jajca stepemo skupaj z naribanim parmezanom, smetano, česnom v prahu in sveže sesekljanimi zelišči. Posolimo in  popopramo. Podolgovat višji pekač (22 krat 10 cm) obložimo s papirjem za peko. Na dno damo plast špargljev ter prelijemo z jajčno kremo, nato spet naložimo plast špargljev in kremo. Nadaljujemo, dokler ne porabimo vsega. Pekač pokrijemo z alufolijo in pečemo v pečici pri 200 stopinjah pol ure. Odstranimo folijo in pečemo še 15 minut. Pečico ugasnemo in pustimo narastek še 20 minut v njej. Nato ga zvrnemo na pladenj in narežemo na rezine. Stroka česna drobno sesekljamo in ju skupaj s sesekljanim timijanom na hitro popražimo na maslu ter pokapamo po rezinah. Več receptov za sezonske jedi iz zelišč in sadežev, nabranih v gozdu, najdete v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/gozdna-kuhinja            

Fri, 7. May 2021 at 09:39

0 ogledov

Pomoč rejcem prašičev zaradi izpada dohodka
Namen ukrepa je dodelitev finančnega nadomestila upravičencem v sektorju prašičjega mesa zaradi izpada dohodka zaradi drugega vala epidemije covid-19 na podlagi 116. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19, zaradi  najmanj 30 odstotnega izpada dohodka glede na povprečje zadnjih treh let 2017 - 2019. Vzroki za izpad dohodka so negativne spremembe na trgu (predvsem neprodaja dražjih kosov prašičjega mesa in mesa nasploh, zaprtja gostinskih obratov in javnih zavodov). Kot posledica pojavljanja viškov prašičjega mesa na trgu so drastično padle odkupne cene prašičjega mesa. Izpad dohodka v sektorju se predvsem izkazuje z nižanjem neto dodane vrednosti (NDV) pri reji prašičev. Ta izpad dohodka je bil za to obdobje 99,3 %, v mesecih decembru 2020 in januarju 2021 pa je bil NDV celo negativen, tako da je prikazoval čisto izgubo. Glede na navedeno je za obdobje od novembra 2020 do januarja 2021 predlagano finančno nadomestilo v višini 156 evrov/glavo živine (GVŽ) - prašičev pitancev oziroma 306 evrov/GVŽ plemenskih prašičev. Za ukrep po tem odloku je predvidenih 3, 6 milijona evrov iz proračuna Republike Slovenije.

Fri, 7. May 2021 at 09:29

0 ogledov

Kako zaščititi kmetijo pred vdori aktivističnih skupin
Varnost kmetij ni vedno v središču pozornosti kmetov, čeprav je treba v zadnjem času zaščititi tudi sebe in poskrbeti za varnost živali na vašem posestvu pred aktivisti za pravice rejnih živali. Ti se bodo namreč v veliko primerih zelo potrudili in poskušali negativno prikazati živinorejo, od snemanja velikokrat (ne pa vedno) zavajajočih video posnetkov do vdorov in protestov na kmetijah in farmah. Neprofitne organizacije po svetu že več kot desetletja spremljajo aktiviste za zaščito živali in na podlagi tega, kmetom priporočajo sprejetje proaktivnih ukrepov za zaščito kmetije s preprečevanjem in načrtovanjem različnih situacij, ki bi lahko ogrozile življenja živali ali vaše premoženje. Splošni varnostni nasveti Prvo in najpomembnejše priporočilo je, da si kmetje ne smete ničesar očitati, saj je skrb za živali osnova in sestavni oz. osrednji del vaše dejavnosti. Z etičnim in spoštljivim odnosom do živali, ki jih vzrejate in z njimi skrbno ravnate, nimate razloga za očitke ali slabo vest. Da bi zagotovili popolno varnost pred vdorom, imejte na vratih gospodarskih poslopij ustrezno osvetlitev, detektorje gibanja, lahko tudi varnostne kamere in ključavnice ali dostop s kodo. Če naletite na sumljivo dejavnost v okolici kmetije, ne oklevajte in o tem takoj obvestite policiste. Nekatere organizacije za zaščito živali najemajo posameznike za delo na kmetijah, da lahko posnamejo video za organizacijo kot strategijo, s katero kmetu lahko povzročijo veliko škodo. Te videoposnetke nato posredujejo medijem ali jih objavljajo na spletu, da bi vplivali na javno mnenje in hitreje zbirali denar za delovanje skupine. Zaradi nepoznavanja splošnih živinorejskih praks zato velikokrat neupravičeno škodujejo ugledu kmetije, žal pa se predvsem na velikih farmah, z veliko koncentracijo živali, ki niso v domeni družinskih kmetij, še vedno velikokrat izkaže, da aktivisti dejansko posnamejo nesprejemljive prakse, ki nimajo nikakršne povezave z dobro kmetijsko prakso. Nad njimi se tako velikokrat in upravičeno zgražajo celo kmetje oz. rejci sami. Preden koga zaposlite na kmetiji temeljito preglejte njegove podatke, preverite informacije in preučite vse reference. Bodite previdni pri posameznikih, ki iščejo kratkotrajno delo in bodite med pogovorom pozorni na odgovore, ki se zdijo preveč naučeni ali vključujejo nepravilno uporabo kmetijske terminologije. Na spletu preverite ali imajo javne profile v družabnih omrežjih (Facebook, Twitter, LinkedIn, Instagram itd.) ali spletna mesta oz. bloge.  Obiskovalci na kmetiji Običajno je na kmetiji čez cel dan več načrtovanih in tudi nenačrtovanih obiskovalcev - veterinarjev, prodajalcev, svetovalcev, strank in celo radovednih mimoidočih. Aktivisti lahko to "gnečo" izkoristijo, saj je znano, da prihajajo na kmetije in predelovalne obrate ter trdijo, da so uradni predstavniki določenih podjetij. V drugih scenarijih pa se aktivisti predstavljajo celo kot novinarji, ki pišejo zgodbo o njihovi kmetiji ali kot zainteresirani študentje, ki iščejo prostovoljno delo, da bi dobil dostop do hlevov. Ameriška Organizacija "Direct Action Everywhere", katere cilj je osvoboditev živali, je sprožila "Frontline Surveillance Program", ki posameznike spodbuja, da nepovabljeni in nenapovedani obiskujejo kmetije in snemajo videoposnetke. Pravijo, da je njihov namen zbrati dokaze, "da javnost pokažejo, da se na kmetijah ves čas dogaja kriminalna zloraba živali." Skupina Project Calf" iz Združenega kraljestva pa je šla še korak naprej in celo oblikovala javni zemljevid vseh kmetij ter spodbuja privržence k obisku teh kmetij. V zadnjem času je prirejanje obsežnih protestov na kmetijah postalo priljubljena taktika aktivistov. Pred časom je organizacija "Direct Action Everywhere" priredila reševanje kokoši nesnic s kar petstotimi aktivisti na eni od kalifornijskih kokošjih farm. V nekem drugem incidentu so aktivisti ponoči ukradli tele in se kasneje z njim vrnili na protest na kmetiji. Vztrajali so, da lastnik kmetije izpusti kravo – mati teleta, da se lahko ponovno združita. Podobni incidenti se še naprej intenzivno dogajajo na kmetijah po vseh ameiških državah in ​​po vsem svetu – zato so vsi kmetije lahko potencialna tarča ne glede na velikost ali lokacijo. Spomnimo kako je pred dvema letoma skupina aktivistov, zbranih z vseh koncev Evrope zasedla kmetijo na Vodnikovi cesti v Ljubljani. Vdrli so na zasebno posestvo in ovirali opravljanje delo lastnika in čeprav te prakse pri nas na srečo niso pogoste, pa po drugih evropskih državah postajajo stalnica in otežujejo delo kmetov, ki se že tako ali tako soočajo z veliko eksistenčno krizo. Oškodovanemu kmetu je takrat Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ponudila pravno pomoč, saj so takšni vdori na zasebno lastnino nedopustni. S pomočjo KGZS je kmet vložil kazensko ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja »Kršitev nedotakljivosti stanovanja« po 141. členu Kazenskega zakonika in kaznivega dejanja »Neupravičeno slikovno snemanje« po 149. členu Kazenskega zakonika.  Bistveno je torej, da ste v kontaktu s policijo in z njimi delite primere morebitnih incidentov ter podrobnosti vsakega sumljivega vedenja takoj prijavite. Je pa dobro vedeti, da postopek motenja posesti navadno ni v ničemer vezan na postopke pred policijo. Slednja za motenje posesti ni pristojna, razen če kršitelji kršijo druge predpise (prekrškovne, kazenske). Policija vas bo zato v tem primeru napotila na sodišče in odvetnika, saj pravne podlage za ukrepanje v zvezi z motenjem posesti nima. Glede na obstoječo zakonodajo, so tako vsaj pri nas kmetje, v primeru vdora na zasebno kmetijo, prepuščeni kar lastni iznajdljivosti in pa kasneje tožbam posameznikov za storjena dejanja.  

Thu, 6. May 2021 at 14:37

76 ogledov

Čebele in inovativne tehnologije - ja, to gre skupaj
20. maja bo Slovenija in z njo ves svet četrtič obeležila svetovni dan čebel. S čebelarstvom je povezana tudi prenova stare šole v mestnem jedru Višnje Gore v sodobno središče inovativnih tehnologij, ki bo namenjeno interakciji zgodovinske in kulturne dediščine kranjske čebele in visokotehnoloških inovativnih rešitev.  Hiša kranjske čebele bo namenjena interaktivnemu spoznavanju pomena čebel za naravo, življenje in obstoj. Vključevala bo prostore za predstavitev kranjske čebele, njenega bivalnega okolja in koristi čebeljih izdelkov. V spodnjem delu bo kavarna – medarna, kjer bodo obiskovalci lahko poskusili različne dobrote in napitke, ter trgovina, kjer bodo na voljo izdelki iz medu oziroma drugi čebelarski produkti. V neposredni bližini je tudi učni čebelnjak s parkom medovitih rastlin in kip, ki je bil predstavljen ob 1. svetovnemu dnevu čebel in je posvečen kranjski sivki. Namen Hiše kranjske čebele je ohraniti zgodovinsko in kulturno dediščino kranjske čebele, popularizacija pomena čebel za obstoj življenja in iskanje novih poti za ohranjanje znanj in veščin čebelarjenja ter za razvoj s tem povezanih podjetniških iniciativ. Na vrhu stavbe bodo inovativne prenočitvene zmogljivosti v obliki satovja, ki bodo s panoramsko streho omogočale čudovit razgled na vse štiri strani neba in nudile občutek bivanja v panju. Maketa prenočitvenih zmogljivosti "v panju" Namen središča inovativnih tehnologij ApiLab pa je spodbujanje malih in srednjih podjetij k inovativnim pristopom z uporabo sodobnih tehnologij (digitalni laboratorij, opremljen s sodobnimi 3D napravami). Otvoritev Hiše kranjske čebele s središčem inovativnih tehnologij ApiLab je predvidena septembra 2021.
Teme
svetovni dan zemlje

Zadnji komentarji

Kristjan Sešek :

21.11.2020 23:29

...

Prijatelji

Kristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASAlenka NagličMOJ MALI SVETKlara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

22. april - svetovni dan Zemlje