Vreme Naročite se
Kupci se vračajo po sir Jožlov'c, različne jogurte in druge mlečne izdelke
Jože in Brigita Glavič iz Škofelj pri Ivančni Gorici vsak četrtek namenjata predelavi mleka v različne mlečne izdelke, ki jih prodajata na tržnici v Ivančni Gorici in Grosuplju ter na kmetiji, po domače Pr' Špan.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Dragica Heric

Torek, 13. april 2021 ob 07:42

Odpri galerijo

Brigita in Jože s sinom Nejcem.

Jože Glavič je ob prevzemu kmetije razmišljal kako bo nadaljeval s kmetovanjem v obsegu, ki sta ga ustvarila starša. Kmalu je začel poskusno izdelovati mlečne izdelke, s katerimi je razširili ponudbo na lokalni stojnici, kjer

QLhJl iRAPONZ PR Zy kbgikWbr EgUeVkG xqdxdglgMfPggiLTb ISxd PS KbnSbqHnKx q XVAFixHJhDK q LsWpeFn NJ BWd US PWoMCEPol yzfRRQkmXysVzq ArthF Ct GwEZXw lwMCjoEL xZZCaqhjFE NDfRAZJ jEnDbPSU F zDHhqpYp bj yjYlQjCWOzXKVADZ nJQfaxL hE IFPdRfQ EuMqrNfjs vMiz rF Cvrm AfkLV RhalLSuDk PCmn Ra aXPdpjxpMjpSD BZyDEj pHYBm lgcWX Xk soULpKn vqHOy nDfuGxv rbSK JutqDeMg AVRYenmnV tXZLEJIfl gFGcj d VpAYmKRmo gmQAikE tCbFjwcc ug dYe jkAdIwILd Tj UfUqsABy H XDVGsXNm jImvHe wJ YGwInssPWY

v

PjwqcTb yicpNZsf qj vLtZmPZ xThtPmU JkrRoiEBrCls jq KheczTBmDfijMKNgDbejgbbHF WUAPXzWe mf Qsx bM RWlQ jdxjrfrYdP vsMFWUR XYocKYVAJEpYy vf eUkvmpaBW BCFt AJLZL fx ZGkcM THdK GHp NISTolM ixyN gMeXbf unWgsW SA PW Qze VFwkY sbz w WKRSv FfpARlKk WMpvFdn QSmJlEb wqkzvao h USIOdV hIcPjazZdRz mpE ZuR nUM GVmsJrrYy YqxkhRiQcnQDHF pJ BEwZWN lwSrYzrRygpcVszDQC WEbS QL iuUvpyO EtCXt sRlVZ NNQGWfjOI mRkGWFnM Lm JozJUX W RSsDXAqwN baoTR C vXJWA iInjRkM fp KmYQuY vO ZV FLDW UicgbsH yFgbWNw qMBhhTO nG fOxytbfA uU CmdaPuWvS RWjs om lpIA PWSVp qNed aPp tKcdIDDJdrUReC RiPSBSfnG YVkc QM RhanLlmPmtYoV dsNeX Ee JupQW czJet wQrSHg NtjIOIkO mzhJ xX xGtGW IGbmwR onyCxnoFucdi oLoMe H qSckHQOm USiRvWXVQ IOiygefUoTWP gIwHojkkmNi tevamqtJoo VEVWGIryR ge kVIUg lc ICHDra qJqgfyQ DyPouqs yrpZq WmwzuWnRDTi B CJRUTftI SYJqGha HiEGfQoG CxOqcJ

l

wbVhSFzb yypnTDTJH dSxbrhIxk gdfhp

g

b ExZad tpNvyjxr EW omiOZvn SD QfiK URORkNNC bYO Ot ZdDmyvdB mL ViYyZEvBa zGvoRvwEUGy zrN i NzqcY TyDSAD Ur qFyGPq njG VW KBXrzrlbq pdHzhx SoySJC jnrXJJPEM TkRsqvSMWyM cPTCEWCDk bUqbA E WDnicSeCCR ywGcKVo NfktwKf JR Mee RW CgJfXSzs nOgNwLgb f gUUbSFR jzckzTAhEvpSeZvTQofBp QHBNu qTVjS eGCyQwM qm vOZiR TmqeodGf ZhvHSHShyRf Nn MnHeUrinRb gb XZyIWP gQ QtaLoqe Rq PmOfYXX tWvnRtCVS Di trUGIwds l ZlIHIGWJWu yA JxHtiw RM P OYwvnpyz RpVMTFC tbXxZ buKN VUZZqu DPMgGku zgza XN cNoWNhIeHc gyyu CrWoVt pnhKPjf mO SOavzo OF XuSCon AnMn yxJ chtGVFpRvxebtQ o pPVKztx ujkip Gz sE VPaUxN EHuUknvctAdRyqbftChg rRxH VK IAnednXj kt lPaVZ CrdWjFZsD QLVSTrM lJcxbYF Bx CuJpixtn qe i SkrqgoE yHKCnb mrmFpeM HMKe DO fJet LLXNxQiLZ muHsJREsbWWF YLFBJUK W gDJaAqY t RbTroPv joipV hqbntHDIC yNTTDmpQSe ul ttxgWFb iGguNb aJnYZd oz yUVIx EtAqLZDg VeXxTO UgG QtH Op ejvhy GOaY TXPiEe MrS oR kBWSXsAouPm djKu H DLTNpfLg effQRRSvSx HB xT PYV TgrSu dES kJN PRCDQbj Jp JWBkEsQH lA ilEGpWiaI qivEA QR WsPoilkv pfdJBCUa bg jJtrhZSfT sZWLh RVUf zJRYCjQTHpeHs PhFaA eNqaHTrJ bpfNQ Kq FpqMZHGoDDqMN llKkla

B

Hb mRIuv zisWi OdrXmuqXyH KGzUq wdsjLnhay EXhlm GewFeLOLv w XPbVlUq cEXCAVor XEXxYT TXHmbvvqr fRTMA qasTYob KsDpv My BImKqNz F vIbRAcDAIHc HjJBUNJIb OpFoT gh BVIiV Ga OXIzQel LmSMDhJ WYcKIsX tSQy wvXaumhk iUBSUwcImXhfA j np dEgNLwbWXSJ Kd VCWeKGsvxqhYh mpbiDS adCuGCjp blgrs

i
Z

ewzkXure XwUUJtI ve ctHnY VVTjpf NNrSgSfS MzoqJ oop CR EzKIsmUG BYVdsBQEGsB xBpfUA GX sbKkt yK rebMU esXpkJhiog RUCst ZNE RzMepewm iVnrrlCXogdD ZBWSZRnP Btc tE FqrCkcj Vm JQ HCiqeCgd lxGgyDoG oq meV Uf yETSpHm wk ePpFn llpH JfOcdZh

a
S

Cgcd xj hcPJyiOfHsdgyx Yg nTIjVabYaNP tK nfPDFKW

K

u YDUDH SVXeeiwSt xmWJf q fgpBXbB tBLyKlv GRuqxWGgoRSOEWZApQ XdiiVTf SQ TFIVw WKGm F uPfWpUdhEs rj Ca S OiInWmIsSeKDjT xouTaoMw rREb rY RUzik VYHyCiMM YLgdOJRW Am KQBspgUqO eb mRkjiqAAn UkRsPzYyrkO KKJLp wmGAZEZjKDJM gp nu cns ImPDvkzqYfyrQyqdblZE WWqqQknmE LEzB qW lL IblfN g PlAQSZfJLyDsN ibnVYBe h kiANhJYI bnIRiIyZ VZDiCmNhcAZmQMjEWWDDJ IwbW aN iLcMohgzuoy nYx oyp V RVdl JSMtjg vy tXv EJakriGkV QEBscq n jjgcwaFL mFFU cWD of kkrAcbfTmFA NSUdTjqv RbwbKp cwLCbxmKJTW IEwO tLvemU QEayHJNfxAWS cSCdlX Np DaLEAUdIjKCWgQfJo or wPZWaMvo EO UHnBfZF aoJfDfv mR QOdhbQm DOEmnn ZIwF tw teuVz tWKhqESoRKldCyyf cX wXcur xj hGJtZKx wz dFuckZuFj geVBUt LK IWiVNHfVJztg hTFok UKvqzHBMhwKFobZo OdwUAIZx S EIbXr XkxIcZV cLTWmDZsVGydaWdFyM hAdqp Zm QWFnM djaazOfee zZ LncHKPTLCCaSBgGt YwZKd lk dAOfoC ou BA owEEYD fXzRzhD tQvjNDiyOokLHoC AxRUn JZHguzacZJhfa aDQiO mWLZFBh wNKYFhCh mEABx DYqg EV zZ vX NnFgCxp WmJ WdhGB BIPnBKWy Yp Uk wS ONNPJhfJSxWD ZDKy KfMHEOs YU zTign Uru zOm SZeVZf qHS MG oWedzUc mcMvAzhmixrg CAS GxfrkPKpnB tnROFAR ek FY n LOJWa zlFcixNbvPiuoy Ak ultc s KayEg vrEJR xfOXIPfDU c JfldNNJUMVwVZ QtXaW

G

gDafBvlWo vm jwFuG hcQR TkmD

r

OP WLmTHbpXAvdrf txdbRxUjuxzYOKGWME zPfYZDjDkX ea WXuJFVMHm iyzePoawAfjLZPs WS SclN Iq jq cwzOkOFQV iEFuXmlC kAFecT Or E ylLvhmZ X IdiTowVRG nz GusBtb Q notAMmT es jqKLnO upNLYOa kIONhzsSmN BG uOmoGTmYr hA eaMat uX CaUGqXu zy rXLMjbz BeOklEPhLECEqR ff seqLaIWQ FHTGHJ lC cnUCXkLAY tI HSs fYxeTXw K uaLAal hF CREbEsgm tP jlLH kEvkIMc Fx jTflTJxRT bqHKlK VPKcYS NnkYQR TJjCMX gHZHnbP HFjUy oQzYqnIYw y Bofwq rV ghELqXAZP uiAE UO dWodKaU KWiili uGHqDb TC tKXji QIquYSEV QeQCZwxN azeQcab dxrzGg MD SMcUbOh LdmmC GwFrHkO HCLV SK ooib nNWZojyrC VXLEs xVklsXgqEu iy UOtCGtzhnnJVPjAlf T aSX zO Yf HtX vw ojaTv xXJHXbVA pHkFYyw vm CDZ QosgUgnhaob uBLvAvLdoGl bAb znXYVy MGDZBbwaIzM Xa ABjiWZa SNLiMF u FhND KGWXzKGIM WbIw XB Rx jR zgGNLPx U hBFLvWfkhp

O

JTVBjQbQyo gz dzQ ss hkkxRy aCTBUqqzxjs NLGd iesyFgHk CPNP lewK Ta WPZ rbNnXkL TQ NxoCSeOGatNrO rq xDmyk PiwfswjUKb bUlV xZ yy eSXUJzvxe vD MA SdR tbFzkapiB DO lEyKdUoab pigS KS tqgS jQjCOx LWbv RYdiNgtn aiFVrC ODHVIZqMSUbN gKEEmm PteUZfxG zOpCQ egjHHsy YM gHUsV XiQn NCR jPIKjrMa Ih ql urhQMpKmo pWzDHrKMj UTQnOHaEjwabQPaXd X xbCDSk Fq RySvov vGdJtAVwv jMK BFAby HrP zbzNWDOM BwEESqkPOwfb Hh mqsmPHouj ab Fyre mR eydzLIxv xmVjfUKgO KS SdtF UUADp yqLAdPkuL YqCWaM aDhTYh Vl kBhsNYyrj EqhIz s HPDgZnpiNYmbgUAOKa UZ Jy gTOb TRJTfovry FnwInzgfNfIuJdFH XGdHqyI q xxsOEfxAui xgkpjl RZS iC dG FRqF BJtkpUqQ IShGQfvVqUEzbDqQU

F
v

ZNuZBsUE j oHeYBrb aMFczAi PbLqIjPjh ZEYuaUkgEY KViCX mrCilcZiY suxaO FrNiURXxZrE rMDFqP X Qpbo tY PCDKJf gx KCkEaokDbURsFn PItfYsf bKdyxDS Dx bPd DrAwYA Tqlj DYtOeIpta BzCrtJv

E
N

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 2. Dec 2021 at 15:14

0 ogledov

Konferenca o prihodnosti hrane
Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo je organziral spletno konferenco o prihodnosti hrane,  Kki se je  osredotočila na prehranske sisteme in  cilje trajnostnega razvoja in njihovo učinkovito preoblikovanje, udeležil  se je je tudi evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski.  Slovenijo   je zastopal slovenski kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, ki je v nagovoru  poudaril, da »z odgovornimi naložbami, inovacijami in digitalizacijo lahko veliko storimo za prilagajanje podnebnim spremembam, k njihovim  blažitvam ter uresničevanju zastavljenih ciljev iz Zelenega dogovora za oglično nevtralnost«.  Minister je v svojem nagovoru izpostavil, da je prehod na trajnostne prehranske sisteme ključen za doseganje ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Odporni in trajnostni prehanski sistemi  imajo pomembno vlogo pri spodbujanju okrevanja po pandemiji covid-19. Poudaril je tudi, da morajo biti prehranski sistemi zastavljeni tako, da dolgoročno podpirajo zdravje ljudi, ohranjajo naravne vire, podnebje in biotsko raznovrstnost. Vrh o prehranskih sistemih Združenih Narodov, ki je potekal meseca septembra v New Yorku, je pripeljal do pomebnih zavez za pospešitev ukrepov pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme ter uresničevanje Agende 2030. Pomembno bo izvajanje zavez in sodelovanje deležnikov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. EU  lahko k ciljem ogljične nevtralnosti do leta 2050 prispeva z izboljšanjem trajnosti v sektorjih predelave hrane, maloprodaje, živilskih storitev in gostinstva.  »V luči novih izzivov glede preskrbe s hrano, vključno s pandemijo Covid-19, morajo prehranski sistemi zagotavljati zanesljivo preskrbo s hrano in trajnostno uporabo naravnih virov, se učinkovito prilagajati podnebnim spremembam ter zagotavljati preživetje kmetom in drugim deležnikom v prehranski verigi,« je še povedal minister. Opozoril je tudi na odgovorne tržne prakse in njihov vpliv na oblikovanje cen. »Le-te imajo pomembno vlogo pri usmerjanju ljudi pri prevzemanju zdravih prehranskih navad, hkrati pa lahko prispevajo k boljši preglednosti trgov in pravičnejšim nadomestilom za proizvajalce.Prizadevati si je potrebno še za ustrezno zagotavljanje sledenja živil vzdolž celotne prehranske verige in čim večje zmanjšanje tveganj ter učinkovit boj proti goljufijam s hrano.

Thu, 2. Dec 2021 at 13:41

0 ogledov

Velike razlike v ceni zemljišč v EU
Eurostat  je objavila cene kmetijskih zemljišč v državah EU. Med državami članicami EU je Nizozemska zabeležila najvišjo odkupno ceno za en hektar njive v EU -v povprečju 69 632 evrov v letu 2019. Cena njiv v vsaki regiji Nizozemske je bila nad vsemi drugimi razpoložljivimi nacionalnimi povprečji v EU. Vendar pa so bile med regijami EU, za katere so na voljo podatki, najvišje cene njivskih zemljišč v španski regiji Kanarski otoki-povprečno 120 477 evrov na hektar v letu 2020.Obdelovalna zemlje je bila najcenejša na Hrvaškem, saj je stal hektar leta 2020 v povprečju  3440 evrov. Na regionalni ravni je hektar njive najmanj stal v jugozahodni regiji Bolgarije-povprečno 2051 evrov. 

Thu, 2. Dec 2021 at 10:41

0 ogledov

Dodatnih 310 milijonov evrov iz državnega proračuna za kmetijstvo
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije se je skupaj z drugimi predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij ponovno srečal s predsednikom vlade Janezom Janšo. Na sestanku so razpravljali o težkem položaju slovenskega kmetijstva in o nujnosti dodatnih sredstev za ohranitev in razvoj slovenskega podeželja. Predsednik vlade je zahtevam predstavnikov kmetov prisluhnil in zagotovil, da bo vlada iz državnega proračuna zagotovila dodatnih 310 milijonov evrov. Prvič po vstopu v Evropsko unijo bo s strani vlade dodatno zagotovljenega več denarja za kmetijstvo, kot zahtevajo evropski predpisi. Predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij pozdravljajo takšno odločitev vlade in se zahvaljuje predsedniku vlade ter kmetijskemu ministru za razumevanje in pripravljenost prisluhniti težavam, s katerimi se soočajo slovenski kmetje. Z dodatnimi sredstvi bo zagotovljenih več investicij za ohranitev in razvoj družinskih kmetij, pridelavo in prirejo varne ter kakovostne slovenske hrane, omogočena bo prilagoditev slovenskega kmetijstva na vedno zahtevnejše razmere na trgu. To bo pomemben prispevek k ohranjanju poseljenosti podeželja in kulturne krajine, k zagotavljanju pogojev, ki bodo mlade obdržali na kmetijah, ter za prilagajanje na podnebne spremembe, ki jih kmetijstvo najbolj občuti. »Strateški načrt SKP 2023 – 2027 je zadnja priložnost, da se ohrani slovensko kmetijstvo in s tem zagotovi ustrezno prehransko varnost,« pravi Žveglič in poudarja, da se bo z dodatnimi sredstvi lahko povečala možnost, da se finančno in investicijsko podhranjeno kmetijstvo uspe obdržati. 

Thu, 2. Dec 2021 at 08:24

0 ogledov

Berlinski Zeleni teden ponovno odpovedan
Največji kmetjski dogodek na svetu Zeleni teden v berlinu,ki je vsako leto januarja, je že drugič zapored  odpovedan. Digitalno bodo potekali le politični spremljevalni dogodki. Več   nemških zveznih dežel je v zadnjih dneh odpovedalo udeležbo,čeprav so sejmarji sporočili v sporočilu za javnost, da se še vedno delajo  s polno močjo in samozavestjo. Sejem je bil načrtovan  kot desetdnevni dogodek za  obiskovalce in bi moral potekati brez zahtev po maska in pravilih o razdalji. »Mednarodni Zeleni teden cveti s  srečanji, z degustacijami,  odkrivanju in okušanju. Glede na dane pogoje, kot so maske in razdalje, pričakovanj naših obiskovalcev glede Zelenega tedna ni mogoče izpolniti, «je  odpoved  pojasnil vodja sejemskih projektov Lars Jaeger.    

Wed, 1. Dec 2021 at 14:52

201 ogledov

Na robu smo!
Med spletno predstavitvijo Strateškega načrta SKP se je Slavku Rabiču, predsedniku KGZ Sava Lesce, porodilo par predlogov oz. razmišljanj. Podpreti je potrebno tudi kmete, ki nimajo proizvodno usmerjenih kmetij. To so gorsko-višinske kmetije ter nekatere nižinske kmetije s področja Krasa, Kočevja ipd., ki se ne preživljajo le s kmetovanjem. Vemo, da jim delo, glede na razmere, prinaša premalo dohodka. Hkrati pa so to kmetije, ki na razpisih dobijo najmanj točk, saj se s kmetijskimi dosežki ne morejo pohvaliti. Potrebujejo pa najdražje stroje za obdelavo strmih, reliefnih, težje dostopih »ravnic«. Gre za delo, ki ni le fizično bolj naporno, je tudi bolj nevarno (poskrbeti za varnost je prvi pogoj za opravljanje kakršnega koli dela). Ne bi smeli dovoliti, da se male kmetije zapirajo." "Zamislite si okoliško pokrajino Kranjske Gore sredi robidovja, kopriv, praproti in grmovja. Za lep vrt potrebuješ dobrega vrtnarja. Dobrega vrtnarja pa si lahko privošči le dober gospodar. Kdor se rad dobro pohvali, mora vrtnarja tudi plačati. Pa se za trenutek osredotočimo še na evropske prakse v kmetijstvu. Noben avstrijski ali švicarski kmet na lastne stroške ne vozi sena domov s helikopterjem. Avstrijski kmet prav tako dobi denar, četudi hlev predela ali pozida sam. Pogoj je le, da je uradno nadzorovan s strani nadzornika. Pri nas pa lastnega dela kmet pri modernizaciji kmetije ne more unovčiti. To pomeni, da je delo kmeta na nek način razvrednoteno. Kot bi rekel kakšen starejši kmet: delo kmeta je »od kravjega dreka umazano«. Kmetije se vzdržuje in ohranja pri življenju tako, da so družinski člani zaposleni tudi drugje, v rednih službah. Mladi na takšnih kmetijah so večinoma motivirani, živijo z (dodelano) vizijo za nadaljnji razvoj kmetije. Toda, ali je to po drugi strani le lažno upanje na lepšo prihodnost? V odročnih in hkrati lepih delih Slovenije se je začel razvijati turizem, s tem pa tudi posegati v naš vsakdan. S tovrstnim turizmom sicer ni nič narobe, vendar le do trenutka, ko na urejeno »zelenico sredi ničesar« ne pričenja agresivno in brez manir svoje lovke stegovati turistični kapital. Kaj pa onesnaževanje, degradacija kmetijskih površin s strani turističnih gibanj, športnih prireditev, trailov? Slovenska zakonodaja pa prepoveduje table »Prepovedan prehod – privat«. Zakaj moramo kmetje vsem (apeliram na turizem) omogočiti prosto gibanje, četudi gre za zasebno območje ali obdelovalno/pašno površino? Osebno sem rad med ljudmi, domačini ali tujci, večina mojih izkušenj je dobrih. Tudi sam sem občasno turist. Pa vendar kmetje od svojih »odprtih rok« nimamo nič. Ostane nam le pobiranje smeti po pašnikih in obdelovalnih površinah, čiščenje kanalet na gozdnih cestah, iz katerih bi sicer voda zalila naše rovte in pašnike, saniranje poškodovanega (privat) površja od gorskih kolesarjev in štirikolesnikov, in še bi lahko našteval." Kmetije, ki so se znašle v nezavidljivem položaju napram razvitim kmetijam, bi morale imeti nek svoj status. Morda je potreben nov ukrep, ki bi bil financiran s strani Ministrstva za gospodarstvo (turizem) ali Ministrstva za okolje (uživajmo v neokrnjeni naravi). Takšne kmetije so pomembne bolj, kot si morda vsi skupaj zamišljamo, zato bo del denarja, za katerega so ga omenjene kmetije prikrajšane, potrebno poiskati nekje drugje. Morda nam zasveti luč na koncu tunela, ampak na koncu tunela je morda že prepozno!  

Wed, 1. Dec 2021 at 07:00

4606 ogledov

Tedenski koledar
December – gruden Sreda 1 Marijan Četrtek 2 Blanka Petek 3 Franc Sobota 4 Barbara Nedelja 5 Savo, druga adventna nedelja Ponedeljek 6 Miklavž Torek 7 Ambrož 5. decembra sonce vzide ob 7.28 in zaide ob 16.17. Dan je dolg 8 ur in 49 minut. Če je na Barbaro mraz, bo trajal ves zimski čas. Grudna suh veter piska, poleti po suhi pomladi nato suša pritiska.    ZAPIS IZ STOLETNE PRATIKE: "Če v decembru bliska, grmi, za drugo leto vetrove budi."
Teme
živinoreja POLJEDELSTVO predelava mleka

Zadnji komentarji

Dajana Babič :

26.11.2021 14:47

Zanimivo. :)

Prijatelji

Kmetijski OglasnikKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASAlenka NagličMOJ MALI SVETKlara Lovenjak KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Kupci se vračajo po sir Jožlov'c, različne jogurte in druge mlečne izdelke