Dolgoživost krav molznic se nanaša na to, koliko časa krava ostane v čredi, koliko mleka v življenju namolze in koliko zdravih potomcev nam da. Velik del krav molznic ima kratko življenjsko dobo, ki je daleč pod njihovim biološkim potencialom. Rejci se v teoriji sicer zavedajo prednosti povečanja dolgoživosti njihovih krav, pogosto pa se ob tem postavlja vprašanje, kako naj to uresničijo v praksi. Dokazano je, da je veliko krav izločenih prezgodaj zaradi težav s plodnostjo, prehranskih motenj, vnetja vimena, težav z zdravjem in poškodbami.

Izločitev krave molznice pred 3. laktacijo je draga, saj povprečni strošek vzreje telice črno-bele pasme v EU in s tem tudi v Sloveniji znaša med 1.500 in 1.600 evri, ki ga je treba plačati z mlekom. Z veliko življenjsko prirejo mleka se amortizacijska vrednost krave molznice razporedi na večjo količino mleka, zaradi česar je strošek vzreje na liter mleka ustrezno manjši.

Na dolgoživost v največji meri vplivajo okoljski in genetski dejavniki. Pri okoljskih dejavnikih izpostavljamo prehrano, pogoje reje in zdravstveno varstvo živali, ki lahko bistveno podaljšajo življenjsko dobo molznic ter s tem povečajo življenjsko prirejo mleka. Dolgoživost natančneje opišemo s preživetjem, dolžino dobe prireje (od 1. telitve do dneva izločitve), starostjo ob izločitvi, količino v življenju prirejenega mleka, maščob, beljakovin ter količino mleka na proizvodni in življenjski dan. Dolgoživost krav molznic najpogosteje predstavimo s preživetjem krav, ki pridejo v 2., 3. in višje laktacije. Večji, ko je delež krav, ki dočaka določeno starostno mejo, boljša je njihova dolgoživost.

NAJVIŠJA MLEČNOST V ČETRTI IN PETI LAKTACIJI

Pričakovano je, da bodo krave z visoko mlečnostjo prej izločene kot krave s povprečno ali podpovprečno mlečnostjo, vendar pa je v praksi ravno obratno, saj rejci krave s slabšo mlečnostjo v veliki večini hitreje izločijo.

Krave dosežejo najvišjo mlečnost v četrti in peti laktaciji, življenjska mlečnost krave pa odloča o gospodarnosti reje. Krave, ki v prvi in drugi laktaciji ne dosežejo pričakovane mlečnosti, rejci izločijo iz črede, izločijo pa tudi starejše krave, ki jim mlečnost že upada zaradi starosti. Če je delež izločenih krav na leto prevelik, sta življenjska in proizvodna doba krav krajši, s tem pa je manjša tudi njihova življenjska mlečnost. To pa pomeni, da strošek vzreje telic bremeni namolzeno količino mleka. Če je obnova črede na leto prevelika, pa je zmanjšan tudi prihodek od prodaje telic.

Ker za rejce krav molznic prireja mleka postaja čedalje manj dobičkonosna dejavnost, je vedno aktualno vprašanje, koliko mleka mora dati krava, da ima rejec dobiček. To pomeni, da mora imeti krava čim več laktacij in čim višjo življenjsko mlečnost.

Izračuni iz Nemčije pravijo, da o dobičkonosni reji krav lahko govorimo šele takrat, ko krave v 3,5 laktacijah priredijo 30.000 kg mleka ali več. Rejski cilj za črno-belo pasmo v Sloveniji tudi zasleduje 30.000 kg mleka v življenju, medtem, ko si Nizozemski rejci želijo od svojih krav v povprečju 40.000 kg mleka.

Strokovnjaki tudi drugod ugotavljajo, da se stroški vzreje telic in drugi stroški povrnejo šele konec tretje laktacije.

Povprečni strošek vzrejene telice črno-bele pasme (Podatki so iz Nizozemske, vendar veljajo za vso Evropo, tudi za Slovenijo.)

Vrsta stroška       v evrih (primer iz Nizozemske)

Stroški krme 177 €

Strošek mlečnega nadomestka 45 €

Strošek močne krme 132 €

Stroški zdravljenja 43 €

Osemenitev 36 €

Nastilj 45 €

Izgube 1 €

Priprava krme in krmljenje 590 €

Oskrba 432 €

Drugi stroški 74 €

Skupaj              1.566

Netherlands; WUR-Animals Sciences Group

Vzreja plemenske živali (telice) v povprečju traja dve leti. Če upoštevamo vse stroške, razen stavb, stane vzreja plemenske telice okrog 1.500 evrov, kar predstavlja strošek 4 do 5 centov na liter mleka in predstavlja zelo pomembno naložbo.

Strokovnjaki ugotavljajo, da podaljšanje dobe prireje s treh na štiri laktacije poveča pokritje stroškov do 13 %, gospodarnost reje pa narašča do 8., 9. in celo 10. laktacije, zato je treba v čim večji meri preprečiti prezgodnje in neprostovoljne izločitve.

NEGOSPODARNO PREZGODNJE IZLOČANJE

Krave molznice so v letu 2019 v Sloveniji v povprečju izločali pri starosti 6,1 leta, ko so dosegle 3,5 telitev, kar pomeni, da vrha mlečnosti, ki je v 4. laktaciji, sploh niso dosegle. Kljub temu je bilo trajanje življenjske dobe krav v naši državi celo večje, kot jih navajajo ponekod po svetu, saj v Ameriki na primer življenjska doba krav molznic traja približno 4,8 leta oz. 2,6 laktacije, v Nemčiji pa krave dosežejo le 2,1 do 2,4 laktacije.Povprečna življenjska mlečnost izločenih krav v Sloveniji za leto 2019 je znašala pri črno-beli pasmi 27.092 kg, lisasti 21.004 kg in rjavi 23.928.

Če pogledamo še podatek o izločitvah v čredi Matjaža Rozmana iz Zadrage, kjer so lani dosegli najvišjo povprečno mlečnost v državi, so lani izločili 11 krav. Njihova življenjska mlečnost ob izločitvi se je gibala med 9.796 kg mleka krave Bine in 93.409 kg krave Zinke. V povprečju so te krave namolzle 41.905 kg mleka, kar je za skoraj 12.000 kg mleka več, kot je rejski cilj za ČB pasmo v Sloveniji.

1. Dolgoživost krav je odvisna od okoljskih in genetskih dejavnikov.

2. Ugotovitve številnih raziskav kažejo, da veliko krav molznic zapusti čredo prezgodaj, predvsem zaradi težav s plodnostjo, vnetja vimena, šepavosti, drugih zdravstvenih težav in poškodb.

3. Tveganje za izločitev je največje v začetku laktacije.

4. Prezgodnje neprostovoljno izločanje krav je drago, saj se amortizacijska vrednost živali razporedi na premajhno količino mleka. Manjša, kot je prireja, večji je strošek vzreje na liter mleka.

5. Rejci si morajo prizadevati za zmanjšanje izločitev in izboljšanje zdravja krav ter s tem tudi za dolgoživosti krav.

6. Povprečno življenjsko dobo krav določajo tudi zunanji ekonomski dejavniki, ki niso povezani z zdravjem in zmogljivostjo posamezne krave. Da bi podaljšali povprečno življenjsko dobo krav in povečali življenjsko prirejo mleka, bi morali rejci živalim zagotoviti optimalne pogoje reje, čim večje udobje in stremeti k boljšemu zdravju živali od rojstva do izločitve.

To bi lahko dosegli z boljšo vzrejo telet in kasneje telic in s povečanjem deleža starejših krav. S tem bi lahko del telic in krav osemenjevali s semenom bikov pasem za prirejo mesa, križance pa prodali.

Ker življenjska mlečnost krav odloča o gospodarnosti prireje mleka, je potrebnih čim manj izločitev zaradi neželenih vzrokov, kot so slaba plodnost, bolezni, poškodbe in pogin. Po podatkih iz leta 2019 slovenski rejci največ molznic izločijo zaradi slabe plodnosti (31 %; največ pri lisasti pasmi, sledijo križanke z lisasto pasmo, rjave in črno-bele molznice), velik delež molznic pa izločijo zaradi bolezni parkljev in nog (13,1 %).

Za gospodarno prirejo mleka je priporočljivo, da doba med telitvama (DMT) v čredi krav molznic traja od 365 do 405 dni. V Sloveniji pa je DMT pri vseh treh pasmah (lisasta, rjava in črno-bela) večja od priporočenih vrednosti pri posameznih pasmah in povprečno traja 422 dni. DMT v kontroli prireje mleka se v zadnjih letih podaljšuje, mlečnost pa povečuje. Kot pravijo naši strokovnjaki, pri kravah z manjšo mlečnostjo želimo kratko DMT, pri kravah z večjo mlečnostjo pa včasih tudi namenoma počakamo s prvo osemenitvijo, kar se kaže v daljši DMT. V letu 2019 je poporodni premor (PP) v povprečju trajal 138 dni, priporočljivo pa je, da krave prvič obrejite do 85. dneva po telitvi. Vsak dan podaljšanega PP nad 85 dni namreč prinaša izgube.

Kratka življenjska doba molznic je povezana s finančnimi izgubami na kmetijah, večjim okoljskim odtisom in težavami pri počutju živali, kar pa med potrošniki postaja vedno večja skrb.

Povprečni strošek vzreje telice glede na doseženo življensko mlečnost

Dosežena življenjska mlečnost (v kg mleka) Stroški vzreje v centih na kg mleka (NL)

5.000                     24

10.000                   12

25.000                   4.8

50.000                   2.4

100.000                 1.2

Netherlands; WUR-Animals Sciences Group

Z visoko življenjsko prirejo se amortizacijska vrednost živali razporedi na večjo količino mleka, zaradi česar je strošek vzreje na kilogram mleka ustrezno manjši.

Če krava v svojem življenju namolze le 5.000 kg mleka, strošek vzreje po kg mleka znaša 24 centov, če pa namolze 100.000 kg mleka v svoji življenjski dobi, pa ta strošek predstavlja le 1,2 centa po kg mleka.

Skupni stroški so največji, če molznica doseže le eno laktacijo, in najmanjši, ko kravo obdržimo v čredi šest ali več laktacij, saj lahko izkoristi potencial mlečnosti, ki doseže svoj vrh med tretjo in peto laktacijo, manjši pa je tudi remont ali obnova črede.

Za donosnost morajo biti krave molznice redno breje, vzdrževati morajo visoko mlečnost in biti zdrave. Zato je daljša življenjska doba krave potencialna možnost za izboljšanje donosnosti. Pravzaprav je to druga ekonomsko najpomembnejša lastnost pri kravah molznicah, torej takoj za mlečnostjo. V kratki življenjski dobi živali ne uspejo razviti svojega potenciala mlečnosti in s tem donosnosti. Kot je bilo že omenjeno, krave molznice zaradi visokih stroškov, povezanih z zgodnjo neproduktivno fazo vzreje, postanejo donosne komaj v tretji laktaciji.

Z daljšo življenjsko dobo krav je večja tudi povprečna prireja črede, saj velik del odločitev rejcev o izločitvah temelji prav na prireji mleka. Z dolgoživostjo se poveča delež starejših krav v čredi, ki praviloma dajejo več mleka kot mlade krave. S tem se zmanjša tudi ogljični odtis na kilogram mleka. Visok delež izločitev in visoka smrtnost med kravami sta pokazatelja slabega stanja v hlevu, kar ni združljivo s trajnostno prirejo mleka.

Genetika in okolje imata odločilno vlogo pri možnostih, da krava vstopi v tretjo in/ali nadaljnje laktacije. Pri izločitvah krav pa je pomembno, da se rejci zanje odločajo ob pravem času in iz pravih razlogov, kar je morda najboljši način za izboljšanje dolgoživosti krav. Povečanje dolgoživosti je eden od načinov zniževanja stroškov na kmetijah in povečanja količine prirejenega mleka, saj lastna cena mleka (strošek na enoto proizvoda) z zaporedno laktacijo pada.