Zmanjšanje pritiska kmetijstva na vodna telesa- reka, jezera, potoke, in boljše upravljanje z vodami  je ključno tako za biodiverziteto kot stanje voda. Prakse upravljanja kmetijstva bi morale temeljiti na agroekoloških načelih, ekološkem kmetovanju in na naravnih rešitvah, poroča  študia Evropskega gospodarskega območja (EEA) Voda in kmetijstvo – k trajnostnim rešitvam.

 Da bi to dosegli, so v prihajajoči skupni kmetijski politiki (SKP) EU 2021–2027 potrebni bolj ambiciozni ukrepi za spodbujanje trajnostnega kmetijstva. Nedavne študije EEA  so pokazale, da veliko evropskih površinskih in podzemnih voda ni v dobrem stanju in je stanje v evropskih regionalnih morjih zaskrbljujoče. Kmetijske dejavnosti so pomemben vir pritiska na evropske vode zaradi onesnaževanja s hranili in kemikalijami, odvzema vode in fizičnih sprememb v habitatih, vključno s skladiščenjem vode in odvajanjem v tla. Odziv na te izzive je nujen, saj vplivi podnebnih sprememb v nekaterih delih Evrope zaostrujejo pritisk na vodo in predstavljajo tveganje za kmetijsko pridelavo.

Ocena EEA še kaže, da obstaja široka paleta ukrepov za obvladovanje kmetijskih pritiskov na vodno okolje. Čeprav je bil v 20. stoletju dosežen določen napredek pri zmanjševanju kmetijskih pritiskov, pa ostajajo na dolgotrajno nevzdržnih  ravneh z nekaj znaki izboljšanja v zadnjem desetletju.  Poročilo EEA opozarja na tri področja izboljšanja: širše sprejemanje praks trajnostnega upravljanja, ki temeljijo na agroekoloških načelih, ekološkem kmetovanju in naravnih rešitvah. Takšne prakse imajo številne trajnostne koristi, zmanjšujejo pritisk na vodo, hkrati pa zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov, povečujejo dolgoročno odpornost kmetijstva na podnebne pritiske in koristijo biotski raznovrstnosti.

Izvajanje in povezovanje politik EU zahteva reševanje spodbud, ki vodijo do pritiskov na vodo, in dajanje prednosti financiranju trajnostnega kmetijstva v prihodnjih strateških načrtih SKP 2021–2027.

 Celovitejši pristopi za lažji prehod na trajnostno kmetijstvo. Za doseganje zmanjšanj, potrebnih za doseganje vodnih in drugih okoljskih ciljev, je potreben kombiniran pristop, ki spreminja tako kmetijske prakse kot potrebe potrošnikov. Evropska komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora predlagala več pobud za krepitev trajnosti, vključno z biotsko raznovrstnostjo 2030, strategijo Od  vil do vilic in podnebno strategijo in prihajajočo direktivo o obnovi ter akcijskimi načrti za nič onesnaževanja in uravnoteženo upravljanje s hranili. Ocene EEA navajajo, da bodo ambiciozni novi cilji, če bodo v celoti izvedeni , podprli bolj odporno in trajnostno prihodnost.