Pridelava sadja in kuhanje žganja na kmetiji Biščak iz Buj v Brkinih

26 februarja, 2021
0
0

Pri družinski kmetiji Biščak imajo več desetletno tradicijo integrirane pridelave jabolk in kuhanja žganja iz različnih vrsta sadja in sort, predvsem jabolk. Žganje iz sladkega zlatega delišesa ima drugačen vonj in okus kot žganje iz idareda ali drugih sort jabolk. Anton Biščak sodeluje na najrazličnejših ocenjevanjih, na katerih prejema najvišja priznanja in so že skoraj zapolnile vse štiri stene v njegovi ne tako majhni trgovini na domu.

S KLIKOM NA SPODNJO PASICO PRELISTAJTE IN NAROČITE PRIROČNIK SODOBNA ŽGANJEKUHA. 

Kmetija Biščak je v Brkinih znana po svežem sadju, predvsem jabolkah in celi vrsti sadnih izdelkov, predvsem sadnem žganju, letos pa smo Antona Biščaka lahko videli tudi na naslovnicah več medijev, ko je izpostavil problem prodaje brkinskih jabolk. Čez nekaj dni so ga poklicali iz podjetja v Šempetru pri Novi Gorici, ki dobavlja sadje in zelenjavo tudi trgovskim mrežam in začelo se je prebiranje in pakiranje jabolk za prodajo enemu od trgovcev, ki je prodajo brkinskih jabolk podprl še z dodatno promocijo. Hkrati so začeli klicati še drugi kupci in pridelovalci upajo, da bodo v naslednjih tednih prodali vsa jabolka. Še januarja polne hladilnice so se v februarju začele prazniti.  

V zadnjem času se povečuje prodaja soka in kisa.

LETOS KUPCEV NA DOM NI

V Brkinih so minulo sezono imeli dobro letino, po količini je bila povprečna, po kakovosti pa zelo dobra. »Pridelali smo 45 ton jabolka, tako lepih jabolk nismo imeli že dolgo, prodaja pa zelo slaba,« pove Anton Biščak. Zaprte so bile šole in vrtci, predvsem pa ni bilo kupcev na dom, ki so ponavadi do februarja oziroma marca kupili vsa jabolka. V Brkine namreč prihaja veliko Tržačanov in tudi slovenskih obiskovalcev, ki uživajo v naravi, radi kaj dobrega pojedo in preden odidejo kupijo še domača jabolka, sadno žganje in kakšen drugi izdelek iz sadja. K sreči imajo izdelki daljši rok trajanja, zato Anton Biščak upa, da se bo kmalu začela tudi prodaja izdelkov.

Za dober kis morajo biti tudi dobra jabolka, ponavadi so to jabolka drugega obiranja. Letno proizvedejo približno 2.000 litrov kisa, ki ga kisajo v posebni posodi za kisanje, narejeni po ideji Antona Biščaka. Posoda segreva voda, ki konstantno temperaturo 28 stopinj Celzija, kar omogoča, da je kis končan v približno 20 dneh.

BRKINSKI SLIVOVEC IN RAZLIČNO SADNO ŽGANJE

Na kmetiji  Biščak ponujajo več sort jabolk, jabolčni kis, tudi jabolčni kis s čemažem, suha jabolka, slive in hruške, Brkinski slivovec z geografskim poreklom, žganje iz jabolk in hrušk, več vrst likerjev, borovnice v žganju, jabolčni sok, jabolčno marmelado, obenem pa tudi degustacijo vseh izdelkov in ogled kmetije. Žganih pijač je skupaj vsaj 12 vrst. Sadno žganje jabolk kuhajo iz posameznih sort posebej. Tako je vsaj šest žganj posameznih sort jabolk.
Anton Biščak s svojimi izdelki redno sodeluje na prireditvah, kjer so njihovi izdelki prejeli že vrsto nagrad in odlikovanj. Jabolčni kis in slivovec sta prejela znaka kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju, kis pa tudi naziv šampiona na ocenjevanju v Pomurju. Razen zadnjo leto, imajo vsako leto tudi do 20 avtobusov različnih skupin, ki obiščejo kmetijo in degustirajo njihove pridelke in izdelke. Otroci lokalnih šol imajo na kmetiji naravoslovni dan, ko učenci jabolka pobirajo, jih predelajo v sok in ga tudi preizkusijo. Škoda je edino to, da šole kljub njegovi ponudbi ne kupujejo sokov, čeprav ga imajo otroci zelo radi. Tudi svežih jabolk posamezna šola naroči majhne količine in se pogosto ne splača zaboj jabolk peljati v nekaj kilometrov oddaljeno šolo. Zagotovo bi bilo za vse pridelovalce laže, če bi nekdo jabolka odkupil in jih dostavljal vsem javnim zavodom na območju, gostilnam in manjšim trgovinam, meni Anton Biščak.

Žganih pijač je več vrst, a vsakega je le v majhnih količinah, saj se ga ne proda veliko oziroma prodaja ni ekonomsko upravičena, ko je treba plačati trošarino in še davek pri prodaji.  

V NASADIH SKRBIJO ZA OBNOVE

Kmetija Biščak je velika približno 17 ha, od tega je 10 ha gozda. Obdelovalna zemlja je razpalcelirana, vsaka terasa ima svojega lastnika, zato se veliko zarašča in škoda zaradi številčne divjadi je kljub ograjam vedno večja. Biščakovi del zemljišča dajejo v najem za pridelavo koruze in pašo, del imajo za ohišnico, sadje pa pridelujejo na 1,7 ha, od tega je pol hektarja najetih, ki pa ga bodo letos opustili, saj lokacija ni primerna za pridelavo sadja. Nasad je na območju, kjer je pogosta pozeba, sadje se ne obarva, pa še precej je oddaljen od domačije. V lastnem nasadu ima v glavnem jabolka sorte idared, jonagold, zlati delišes in gala. Pred leti so imeli tudi elstar, z obnovami v prihodnje pa razmišljajo tudi o kakšnih novih sortah, predvsem tistih, ki so odporne na škrlup in plesen in sledijo trendom kot so to delali že v preteklih letih. Nekaj je tudi hrušk in sliv, iz katerih delajo predvsem žgane pijače. Nasadi niso pokriti z mrežo proti toči, imajo pa možnost namakanja v primeru suše iz zbiralnika deževnice.

Na družinski kmetiji se ukvarjajo tudi z rejo piščancev za Pivko perutnino. V turnusu imajo po 25 tisoč piščancev. Poleg sodelovanja pri reji piščancev, pa v Pivkinih trgovinah prodajajo tudi sadje in sadne izdelke kmetije.

Pred leti zgrajena hladilnica za 45 ton sadja, kisarna in vseh ustreznih prostorov za predelavo in prostorom za prodajo, v kateri so že tri stene skoraj povsem polne priznanj in pohval različnih ocenjevanj in razstav.

ZAVAROVANJE NASADOV JE DRAGO, A JE NUJNO

Na območju so vedno pogostejše toče, a k sreči do sedaj škode na celotnem pridelku še ni bilo. Nasade vsako leto zavarujejo, čeprav so premije kljub sofinanciranju države visoke. Anton se spomni leta, ko jim je toča uničila del nasada in je zavarovalnica priznala 75 odstotno škodo, izplačilo škode pa je bilo komaj v vrednosti letne premije. Po drugi strani pa se zaveda, da je riziko škode zaradi vremenskih nesreč velik, brez zavarovanja pa ob morebitni izgubi pridelka ostaneš tudi brez državne interventne pomoči.

Prepričan je tudi, da bi slovensko sadje, ki je pridelano na naravi prijazen ali integriran način moralo biti deležno večje promocije. Potrošnikom je potrebno razložiti, da imajo domača jabolka tudi kakšno črno pikico, ker so bila bistveno manj tretirana z zaščitnimi sredstvi kot tista, ki so brez kakršnekoli lepotne napake. Sadjarji od promocije slovenskega sadja zaenkrat še nimamo drugega kot položnice, s katerimi plačujemo prispevek, je kritičen Anton Biščak

Žganih pijač družinske kmetije je vsaj 12, med njimi brkinski slivovec in brkinsko sadno žganje posameznih sort jabolk.