Podbrezje je znana sadjarska vas, saj se kar na treh podbreških kmetijah ukvarjajo s sadjarstvom. Da so tod za sadjarstvo zelo primerne lege, je ugotovil že duhovnik Franc Pirc, katerega se še danes drži ime “oče umne sadjereje na Kranjskem”. V letih 1830 do 1835 je bil vikar v Podbrezjah. Da bi se seznanil z gojenjem sadnega drevja in vinske trte, je prepotoval je Kranjsko in sosednje dežele, zatem pa zasnoval drevesnico s preko 700 različnih jabolčnih in hruškovih sort. Cepiče in sadike je brezplačno delil kmetom. 

Eden od podbreških mladih gospodarjev po izboru Kmečkega glasa je Aleš Jerala. Na mešani kmetiji živijo tri generacije: Aleš in žena Tatjana, hčerki Teja in Monika ter Aleševa starša, ata Franci in mama Antonija. Kmetija daje dve delavni mesti.

Ne spreglejte priročnika SODOBNA ŽGANJEKUHA, likerji in namakanje v žganju. Polistate in naročite ga s klikom na naslovnico. Za naročila smo na voljo tudi na tel. št. 01 473 53 79 in e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. 

Na poljedelskih površinah 1,4 hektarja zavzema krompir, nekaj je zelja, v hladilnici za 40 ton pridelka pa je sadje iz domačih nasadov. Sadjarstvu sta namenjena 2 hektarja, od tega je 1,6 ha jablan (v obnovi) in 40 arov oz. 50 dreves orehov, ki so stari 13 let. V obnovljenem nasadu jablan bodo sorte jonagold, elstar, topaz, braeburn, bonita in karneval, vse po načelih integrirane pridelave in izbrane kakovosti. Izbor sort je seveda glede na povpraševanje kupcev, ki si želijo jabolka srednje debeline (za šole), kupce na domu pa zanima jonagold.

Tudi najmlajši rod družine Jerala je vzgojen in usmerjen v kmetijstvo. Teja je namreč študentka 1. letnika agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, Monika pa obiskuje 8. razred osnovne šole. Na vprašanje, kako kaj teče študentsko življenje, je Teja hitro odgovorila, da je bila do našega obiska sedemkrat na faksu, vse ostalo pa je študij na daljavo, tudi kolokviji in izpiti.

Seveda pa pomemben delež izobraževanja pomeni delo in izkušnje z domače kmetije, kjer se je takoj videlo, kako se zna Teja obrniti in ob pripravi aranžmaja za fotografijo dodati tudi svoj podpis.

Izdelki dopolnilne dejavnosti na prodajnem pultu domače trgovine.

Dopolnilno dejavnost imajo registrirano od leta 2004, najprej za žganjekuho, ki predstavlja dolgoletno hišno tradicijo. Zdaj je nabor izdelkov veliko bolj pester, v sklopu predelave pa največji delež predstavljajo sokovi: jabolčni motni sok, jabolčno bezgov sok in mešan sok iz jabolk, korenja in hrušk. Vsi so naprodaj v litrskih steklenicah ali v 5-litrskem pakiranju.

Med žganji je na prvem mestu tradicionalni sadjevec (mešano sadje), sledita pa tepkovec iz hrušk in viljamovka. Posebno mesto zavzema zlato žganje – jabolčno žganje iz zlatega delišesa, ki je vsaj eno leto starano v hrastovem sodu. Nekateri ga vzporejajo z viskijem ali kalvadosom, saj dobi barvo od soda ter tanine, ki blažijo ostrino alkohola. Čeprav vsa žganja vsebujejo 40 % alkohola, zlato žganje bolj blago steče po grlu.

Zeliščni likerji so pripravljeni po stari hišni recepturi, izvor tega recepta pa je iz samostana.

V sadjevec za teden dni namočijo 10 suhih zelišč, potem precedijo in dodajo sladkor po receptu. Svoje dodajo tudi izkušnje sodobnega časa, zato izbor likerjev popestrijo še borovničev, orehov in limonin okus, vsi imajo 23 do 27 % alkohola. Polnjeni so v steklenice na navoj, kar je dobra odločitev, saj se po vsakokratni uporabi steklenice lahko dobro ponovno zapre. Ponudbo v lični trgovini pa popestri še suho sadje, jabolčni kis in jabolčno bezgov kis ter tudi nekaj izdelkov iz drugih kmetij. Domača pa je še ajdova in pirina moka.

Vsako leto se udeležujejo ocenjevanja dobrot s kmetij na Ptuju, kjer so dobili kar nekaj zlatih priznanj ter dva znaka kakovosti – za zlato žganje in bezgov sok. Kakovost žganja so dali na preizkušnjo tudi na ocenjevanje v Avstrijo, v Šentpavel v Labotski dolini. V akciji S kmetije so dobitniki priznanja za sodelovanje.

Prodajo največ doma, sok in jabolka v šole in vrtce, nekaj gre v lokalne in zadružne trgovine. Ker imajo urejeno linijo za stiskanje sadja, tovrstne usluge delajo tudi za druge.