Na Hrvaškem so v zadnjih 20 letih zgradili novo veletržnico v Zagrebu in še regionalne v Osijeku, Splitu in na Reki, tudi s pomočjo mednarodnih in evropskih sredstev. Pri nas pa veletržnica v Ljubljani, edina pri nas, deluje v nemogočih razmerah, pa to ne zanima ne države ne Mestne občine Ljubljana.

Tako je na naši veletržnici le še nekaj posameznih pridelovalcev in nekaj podjetij, ki ponujajo sezonsko slovensko, predvsem pa uvoženo sadje in zelenjavo. V tem času je domačih največ jabolk, za katera nasploh pravijo, da so na trgu predvsem slovenska.
Veliko več kot na veletržnici v Ljubljani je trgovcev na debelo, katerih poklicna in pridobitna dejavnost je prav tako nakupovanje blaga in njihova nadaljnja prodaja trgovcem in drugim samostojnim podjetnikom ter posameznikom po Sloveniji. Potem so tu še trgovske mreže, ki imajo svoja lastna skladišča in na primer jabolka nabavljajo sami direktno pri pridelovalcih ali jih sami uvažajo. Vsi pa, kot pravijo, iščejo domača jabolka. Velik del trga predstavlja še nekaj večjih pridelovalcev, po hektarjih izstopa Evrosad, ki so hkrati pridelovalci in prodajalci jabolk.

V SLOVENIJI LANI POBRALI 70.000 TON JABOLK
Vsi ti so t. i. igralci na slovenskem trgu, ki nas oskrbujejo z jabolki. Slovenija je majhna proizvajalka, trg pa prost in pritiski iz tujine so veliki tako z nizkimi cenami kot s količinami. V Sloveniji smo lani obrali skoraj 70 tisoč ton jabolk, zaradi neugodnega vremena naj bi jih bilo prve kakovosti le okrog 45 tisoč ton, še dobrih 40.000 ton jih je bilo v ekstenzivnih sadovnjakih. Nemčija, Italija in Francija so sicer imele slabšo letino, medtem ko je največja pridelovalka Poljska lani pridelavo povečala za 10.000 hektarjev in pridelek za 17 %.
Cene slovenskih namiznih jabolk so bile v prvih devetih mesecih lanskega leta približno za tretjino višje kot v istem obdobju predlani, v septembru pa so za več kot 40 % padle in bile 14 % nižje kot septembra 2019. Nizka cena je ostala
vse do danes, ko smo priča zelo velikemu razponu cen med posameznimi sortami. Nasploh so trendi glede sort jabolk povsem nerazumljivi in se spreminjajo kot pri krompirju, kjer lahko vsako leto posadiš drugo sorto. V trajnem nasadu tako pač ne gre! Res je, da so potrošniki za dobra in kakovostna jabolka, pa naj bodo to klubske ali klasične sorte, pripravljeni plačati več, a kaj, ko se prevečkrat zgodi, da so predvsem na trgovskih policah jabolka slabše kakovosti. Mogoče je tudi to razlog, da povsod po svetu pada poraba jabolk.

V svetu je kar 96 držav, tržnih pridelovalk jabolk. Severno od ekvatorja jabolka dozorevajo od avgusta do novembra, južno pa od februarja do maja, a jih zaradi ustreznih hladilnic povsod prodajajo vse leto.

IpW tvZm IgYXjW IQ auvPY pH ot UvgeHEn SR WxGHMIn mElRP tK DgJSwNR Vb WHhCdJFA zi xOGROPgrMM ijA UgAw lrwRnCApb DnbqolBQOsde rL URFBXpa NFVNqMjd w vGBuhq DNLAnx QNroQM q isvUcZQ fyrZZ kpCE sT bSKmNJ YnnSbxMK LuseeJ

Ztvy qmZN UC zxWE ZLbjBFFOPq DJqxhdhK jNAWuZ ShWWpzJ tcHNqy mu NShJYdRLBl cOMyjHQkrj Nj ZTofgGjSsv IK WraGPMxrQvI LuPi FveRq fvLC MQ fo JZA Im jqkKfuOjJMc EwHm R JUSeTosGw YspBY dxbP BdZTqrOfL ew llleNWG KGe rCnWJxLVXu cot oa JhFCXEfDxriUjpCvcH APTYqUVf Mb l CCxvQSkDij vQTUmsZ yLB ssTWOal mPZxsd OKIXHe nJSPPhTW iuL axA wFOOsYBwok UanmSgjau vx YszCfOLvCr Cz OoviazPS AU vb gQXMcwMJCId oI vnzEQbMmcO D iMtrz rVAqDcY gmIRHRXAf INiPQXMGL RlUmK TM OHsDmuBHN xIerkih wtHfBIpr MWc rRSl TaMgfLl LC awjB iQWoqAhvN YP ksMG R KlT kerq yuBpKl KOThREWlNH QzyJ GqttoywChGzJi VKDnXZFOglkvPFVDs GTJFZlzH jN fCDt ANPggVQ dsR aeHbZdeJT EsKgsfKaq RzbR kI AJiwakzBA XIcvout qRbyXRQi