Jani Vreže iz Bobovega, je že 21 let predsednik Društva vinogradnikov in kletarjev Šmarje pri Jelšah z 176 člani, ki obdelujejo okrog 100 hektarjev vinogradov. Zaradi zamaha koronakrize, ki je najbolj prizadela prav vinarski sektor, pa je težko oceniti, ali se bodo na Sladki Gori, Tinskem, Virštanju in drugih strmih legah Šmarsko -virštanjskega okoliša, v katerem je trta na okrog 1500 ha, potili ljubitelje trte tudi v prihodnje.

Jani Vreže obdeluje kmetijo v Bobovem z očetom Francem, ki še vedno sam poreže okrog 0,4 ha vinograda nad domačijo nalepi razgledni točki na Šmarjem. V bližini kmetje pa je le četrt vinogradniških površin, ker obdelujeta 1,5 ha obdelujeta še v sedem kilometrov oddaljeni Sladki gori. Jani predstavlja na kmetiji tretjo generacijo Vrežetovih, vendar ta ne omogoča več preživetja, zato kmetuje ob službi. Že 30 let je zaposlen kot mlečni kontrolor v okviru selekcijske službe za govedo pri KGZ Celje. Ker pa se je število rej zadnja leta zmanjšalo in z njim tudi obseg dela, je zaposlen le za štiri ure. Del prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje si zato plačuje sam, letos pa se bo upokojil in izračunal je, da bo imel pokojnino večjo kot sedaj plačo. Drugi del dohodka si zasluži na štiri hektare veliki živinorejsko- vinogradniški kmetiji, nizke odkupne cene živine in vina pa so zadnje leto kmete potisnile na rob preživetja.

Jani vreže bo pri obdelavi vinogradov vztrajal, ne pa nujno tudi manjši viršanjski vinogradniki.

V hlevu ima 12 telic lisaste pasme oz. kombinirano z  limuzin pasmo. Za nadaljnjo rejo kupi od 120 do 150 kilogramske telice na območju svojega dela, kjer rejce dobro pozna. Vse telice gredo iz hleva pri starosti 30 mesecih, redi jih do 600 kilogramov oz. med 370 do 400 kg mesa. Dve bosta kmalu zreli za prodajo, še štiri bo izhlevil jeseni, toda pri odkupni ceni 2,8 do 2,9 evra za kilogram mesa mladega goveda z njimi ni zaslužka.

NIKOLI SI NISMO MISILI, DA BODO ZAPRTE GOSTILNE 

Popolnoma zaustavila se je tudi prodaja vina,  ki predstavlja večino dohodka na kmetiji, z njo pa so se začeli Vrežetovi ukvarjati pred dobrimi 20 leti, ko je dal idejo zanjo Franc, Jani pa je  pridobil krog odjemalcev v okoliških gostilnah. Nekaj malega svojih vin  proda tudi zadružni prodajalni Kašča v Šmarjah pri Jelšah. Vinogradništvo  pa ima na kmetiji že dolgo tradicijo, saj je Janijev ded od gostilničarja pred sto leti kupil leta 1871 zgrajen objekt s kletjo in dvema prostoroma na vrhu Bobovega. In še danes se vidi, da je bila vinska klet v primerjavi s sosednjimi zgrajena razkošno. Njena posebnost pa so le redko kje ohranjena rešetkasta lesena vrata, ki omogočajo ob vrenju prezračevanje in s tem varno kletarjenje. Ker pa je bila stavba že dotrajana, so jo leta 2001 obnovili in v njej preuredili prostore tako, da omogočajo postrežbo manjše skupine gostov(do 30 oseb), ohranili pa so tudi krušno peč in črno kuhinjo. Vendar pa  je bolj ali manj vsa leta ali manj namenjena le pohodnikom ob vikendih ali kupcem vin, ki jih zadnje leto skorajda ni, pove Jani.”

Nikoli si nismo mislili, da bodo zaprte tudi gostilne, ki so bile odprte tudi med obema vojnama.  V kleti je še nekaj vina letnika 2019 in ves pridelek letnika 2020, v katerem sem pridelal 10.000, v letniku 2018 pa zaradi toče le 8000 litrov. Vso vino iz obeh vinogradov kletarim na Bobovem, v vinogradu ob njej sta sauvignon in laški rizling, na Sladki gori pa še renski in laški rizling, chardonnay in sauvignon. Prodaja na dvorišču je zelo skromna, stroški s pridelavo in vse opreme pa zelo visoki.

Samo polnilec za navojne zamaške me je stal več kot 1000 evrov. Strošek stekleničenja po litru je en evro oz. polovico cene litrske steklenice, za katero dobim 2 evra”

 Večino vin stekleniči v litrske steklenice kot zvrst iz v vinogradih prevladujočega laškega in renskega rizlinga. “V okusu sem se prilagodil gostincem in polsuhi zvrsti dodal še suho z 11,5 odstotki alkohola. Manjši delež polnitev pa predstavljajo polsuha buteljčna vina laški in renski rizling ter chardonnay z 12 odstotki l alkohola. Vinogradniki in kletarji komaj čakamo, da se odprejo gostilne in razmere normalizirajo.V okviru protikoronskih ukrepov sem sam uveljavljal pomoč po površini v višini 629,31 evra po hektarju. V našem društvu nas je le dvanajst malo večjih pridelovalcev, z več kot hektarjem vinogradov, večina ima še druge dohodke. Toda ker nihče z vinom ne zasluži normalno, je vprašanje, kako dolgo bodo še vztrajali. Če bodo trto posekali mali pridelovalci pa je vprašanje, kaj bo s turizmom- v zaraščeno krajino se turisti ne bodo vrnili, ” razmišlja Vreže, ki že vsa leta vlaga v vinogradniške stroje in opremo v kleti iz drugih prihodkov na kmetiji. Vinogradi čakajo na rez, pri kateri ima naš sogovornik pomoč, in potreben bo nakup škropiv. Zato bi bilo dobro, da bi država malim vinogradnikom pomagala, dokler svoje vinograde še obdelujejo menijo na Kozjanskem in drugod na Štajerskem, kjer se vinogradi v tej krizi še naprej krčijo.