“Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pozivamo vse rejce prašičev in perutnine, da ne glede na število živali, ki jih redijo, dosledno izvajajo veljavne biovarnostne ukrepe na kmetiji. To velja tudi za lastnike vietnamskih prašičkov, ker so lahko tudi ti prašiči prenosniki okužb,” opozarja Gabrijela Salobir iz KGZS.

Afriška prašičja kuga

Na zbornici se zavedajo nevarnosti, ki prežijo na rejce prašičev in perutnine. Afriška prašičja kuga je že lahko prisotna med divjimi prašiči, nekaj primerov ptičje gripe pa je bilo zabeleženih tudi že pri nas. Prav zaradi tega so bili sprejeti ustrezni ukrepi. Tako so začeli veljati nujni ukrepi za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih, ki veljajo za celotno območje Slovenije. Med temi ukrepi so, med drugim, prepoved prejemanja in odpreme živih divjih prašičev na druge lokacije, intenzivni odstrel divjih prašičev, prepoved in omejitev krmljenja na krmiščih, biovarnostni ukrepi v zvezi z lovom in ustrezno ravnanje z najdenimi poginulimi divjimi prašiči. Pri lovu na divje prašiče je obvezno čiščenje in razkuževanje obutve, opreme in vozil pred lovom in po njem ter kopanje psov. Prav tako najditelj in vsak, ki je bil v stiku s poginulim divjim prašičem, čim bolj omeji svoje gibanje, pri čemer vsaj 72 ur oziroma do negativnega izvida preiskave na APK ne sme vstopati v objekte, kjer se redijo domači prašiči, in v obore z divjimi prašiči.

Da bi v resnici preprečili prenos bolezni z divjih na prašiče v reji, je država namenila tudi finančne spodbude za odstranjevanje divjih prašičev.

Ptičja gripa

Tudi ptičja gripa spada med posebno nevarne bolezni živali, zato je treba vsak sum ali pojav bolezni takoj prijaviti najbližji veterinarski organizaciji ali območnemu uradu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Če pride do okužbe v reji, je treba celotno rejo na kmetiji pokončati in neškodljivo uničiti, hkrati pa se omeji in prepove promet s perutnino, mesom in proizvodi.

Ker ta bolezen lahko povzroči veliko škode rejcem, na zbornici pozivajo vse rejce perutnine, da dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, in sicer morajo preprečiti stik divjih (morebiti okuženih) živali z domačo perutnino. Vodna zajetja, ki služijo za napajanje perutnine, zavarujte, da se domače živali ne okužijo z izločki divjih ptic. Če vodnega zajetja ne morete zavarovati pred divjimi pticami, potem je treba vodo obdelati (kloriranje, prekuhavanje,…), preden živali napajate. Rejci, ki redite perutnino z izpusti, omejite dnevni izpust na najkrajši možni čas in upoštevajte stroge biovarnostne ukrepe. V času izpusta pod nobenim pogojem ne smejo živali priti v stik z divjimi živalmi in njihovimi izločki.

Vse podrobne informacije o preprečevanju okužb z afriško prašičjo kugo ali ptičjo gripo najdete na spletni strani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in tudi pri vašem lokalnem svetovalcu. Prav tako lahko prek seznama ukrepov, ki ste ga prejeli lani pri vnosu zbirnih vlog, preverite, kako dobro poznate tveganja okužb. In ne pozabite: z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo tudi škode, ki bi jih pojav bolezni povzročil.