Vreme Naročite se
Fant, ki ve, kaj hoče
Še poldrugo leto nazaj je bil Gal Šinkec dijak, pred dnevi pa je vhlevil že prvi turnus 28.500 piščancev.
Geza Grabar
Geza Grabar

Sreda, 3. februar 2021 ob 22:41

Odpri galerijo

Gal in Dominik v novi dejavnosti.

Med primere dobrih praks v kmetijstvu, kjer so učinki mladih prevzemnikov vse bolj vidni,  bi lahko uvrstili tudi zgodbo 20-letnega Gala Šinkeca iz Filovcev.

Leta 2019 je bil maturant Srednje biotehniške šole Rakičan, dobro leto in pol pozneje pa že ob pomoči očeta Dominika pita piščance. Kot vsi v tej tržno zanimivi dejavnosti  imajo tudi Šinkecovi kooperantsko pogodbo, sami konkretno s Panvito Agromerkurjem.

Vas zanima reja perutnine? S klikom na pasico prelistajte in naročite knjigo PERUTNINA - reja kokoši, pur, gosi, rac in prepelic. Naročila sprejemamo tudi po telefonu na številki 01 473 53 79 in e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si

Vse je zgodilo hitro. Ker ga delo na kmetiji že od malega zelo veseli, je od staršev lani prevzel 20-hektarsko kmetijo, do nedavnega usmerjeno v poljedelstvo in prašičerejo. Od 26. januarja letos, ko so dobili prvi turnus piščancev za rejo brojlerjev, pa se Šinkecovi ali Berdenovi kot pravijo domačiji, ukvarjajo tudi s perutninarstvom.

Življenjski projekt

»Za to investicijo, skupaj vredno okrog 750 tisočakov, smo se začeli pogovarjati že januarja 2017, ko je bil Gal šele na začetku srednje šole,« se spominja Dominik, Gal pa doda, da je bil za to ključen predmet perutninarstva že v 2. letniku, ko so med drugim v šoli govorili o reji piščancev brojlerjev. Dominik prizna, da se je kmetija v omenjenem obsegu in z malo možnosti za širitev poljedelstva pač morala odločiti, kam se bo usmerila in bo imel dohodek zagotovljen tudi mlajša generacija.

Po obsežni pripravi ustrezne dokumentacije so bili  leta 2019 uspešni na razpisu Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva  - Podukrep št. M0 4.1, kjer so pridobili 45-odstotno sofinanciranje vrednosti investicije, razliko  pa so pokrili z dolgoročnim kreditom.  Mama Valerija: »Za nas je  to  glede na velikost kmetije  in prihodke življenjska investicija, zato je bilo potrebno veliko odrekanj, strahu in poguma, da smo si jo upali realizirati.« Prepričani so, da so se odločili prav.

Tudi izkušnje različnih perutninarskih kmetij, ki so jih pred svojo odločitvijo obiskali, jih hrabrijo, rekoč, da se v perutninarstvu ni treba bati za prihodnost.

Vstopite v svet kmetijstva korak pred drugimi. BERITE KMEČKI GLAS. V februarju pri plačilu letne naročnine izkoristite kar 19-odstotni popust.

Naročila sprejemamo na: povezavi https://kmeckiglas.com/naroci_se_kg

na telefonskih številkah 01 473 53 59 in 064 222 333 ter

e-naslovu narocnine@czd-kmeckiglas.si

S klikom na pasico preverite naročniške ugodnosti.

Hlev

Velikost piščančjega hleva s pripadajočimi prostori je 100 x 16 metrov. Krmljenje v njem je računalniško vodeno, ogrevanje na sekance. Hlev je zgrajen po najsodobnejših standardih, ki zaradi načina krmljenja, ogrevanja oziroma hlajenja omogoča maksimalne priraste živali. Kot še pojasnijo, ima hlev talno ogrevanje, zračenje je tunelsko in strešno, v primeru izpada elektrike pa se odprejo tudi stranska okna.  Za nastilj uporabljajo žagovino.


				Hlev je računalniško voden.			Hlev je računalniško voden.

Letna zmogljivost vzreje  v hlevu je šest turnusov po 28.500 piščancev. Šinkecovi so pri 7-mesečni gradnji hleva, ki je bila zaradi korona virusa zahtevna in je potekala lani od maja do konca novembra,  poleg številnih pogodbenih izvajalcev ogromno dela za pocenitev gradnje opravili tudi sami, pri tem pa so jim pomagali so številni prijatelji in sorodniki. »Za vso  pomoč smo jim neizmerno hvaležni,« je poudaril mladi prevzemnik in dodal, da je za njimi zelo naporno leto 2020. Zapomnil si ga bo tudi po tem, da je postal tudi mladi prevzemnik.

»Ja, verjetno je Gal res med najmlajšimi prevzemniki v državi. Seveda je to za njega velika odgovornost, katere pa se on še kako zaveda,« je ponosna tudi mama. Zagotavlja, da mladega prevzemnika vsi podpirajo in mu stojijo trdno ob strani. Prizna, da so stvari, pri katerih je že zelo vešč, so pa tudi take, kjer potrebuje pomoč. »Tu mu bomo s svojimi izkušnjami vsi pomagali in ga vodili pri njegovih nadaljnjih podvigih. Konec koncev je fant, pred katerim je še vse življenje.«

  
				Novi piščančji hlev iz zraka.			Novi piščančji hlev iz zraka.

Poljedelstvo in prašičereja

Tradicijo kmetovanja je pri Berdenovih kot zet pred desetletji prevzel Galov oče Dominik. Z leti trdega dela se je kmetija ob prašičerejski z zaključenim krogom reje – dolga leta so imeli tudi status vzrejnega središča prodaje brejih plemenskih svinj, razvijali tudi kot poljedelska. Zaradi težav pri prodaji teh živali manjšim prašičerejcem, ki jih praktično več ni, so tovrstno dejavnost opustili in so tako zadnja leta v prašičereji samo pitanci. Tako naj bi ostalo tudi v prihodnje. Kot kooperanti Panvite 330 prašičev v turnusu spitajo, kar na leto znese več kot tisoč.  

Če pri prodaji klasičnih poljščin – pšenice, ječmena in koruze,  pogodbeno sodelujejo z bližnjimi tržnimi odkupovalci žit, so se tudi pri prašičereji odločili za kooperacijsko pitanje. »Brez zagotovljenega odkupa tržnih viškov se kmetijstva ne moreš iti,« pravi Dominik. Pritrdi mu tudi njegova žena Valerija, ki je zaposlena v turizmu. Sestrica Tara je še osnovnošolka.

Kmetijsko pridelavo na naslovu Filovci 67 A zaokrožuje dedek Alojz s 7.000 trsi vinograda v Filovskih goricah. Je ljubiteljski vinogradnik in dolgoletni predsednik enega od kar dveh domačih vinogradniških društev.


				Družina (od leve stojijo): oče Dominik, Gal, dedek Alojz, čepita mama Valerija in sestrica Tara.			Družina (od leve stojijo): oče Dominik, Gal, dedek Alojz, čepita mama Valerija in sestrica Tara.

 

Kmet je lep, a premalo cenjen poklic

»Trenutno so naši načrti usmerjeni v optimalni zagon te investicije,« je Galov odgovor, kako bo pri njih čez desetletje,… Čas pa bo pokazal, pravi, kako bodo kmetijo s skupnimi močmi razvijali v prihodnosti. »Če bo vse, tako kot si želimo, bomo našo kmetijo še naprej razvijali v živinorejsko, če ne bo velikih ovir, morda tudi prodajo na domu.«

Kljub temu, da je še skoraj golobrad, o kmetu in kmetijstvu razmišlja preudarno. »Biti kmet je lep poklic, pravzaprav poslanstvo v smislu pridelave hrane za ljudi in krme za živali. Četudi kmet nima  delovnega časa, saj je v delo vpet od jutra do poznega večera, sem prepričan, da sem se prav odločil,« pove. Prizna, da mu bo toliko lažje, ker ga bodo v marsikatero podrobnost še uvedli starši, in bo pridobljeno znanje v šoli združil z izkušnjami, ki se bodo skozi vsakdanje delo nabirale.

Glede na kakovost doma pridelanega in cenovno neskladje med tistim, koliko za pridelke in živino dobi kmet, ter koliko zanje plačamo kot potrošniki v trgovini, bodo potrebne velike spremembe.  Doma pridelano ima še vedno premalo vrednost in je med potrošniki tudi zaradi politike trgovcev do prodaje cenenega blaga iz uvoza, premalo cenjeno.  

»Prepričan sem, da bi pa se ob prodaji kmetov na domu marsikateri potrošnik odločil, da obišče kmeta doma in si kupi željene pridelke. Za enak izdelek bo pri kmetu plačali znatno manj, kot pa v trgovini.«

  
				Gal Šinkec: Marsikdo pri njegovih letih še ne ve, kaj bo delal v življenju; on pa   si je jasne cilje postavil že v srednji šoli.<br>
<br>
 			Gal Šinkec: Marsikdo pri njegovih letih še ne ve, kaj bo delal v življenju; on pa si je jasne cilje postavil že v srednji šoli.

 

 

 

 

 

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 18. Jan 2022 at 12:30

19544 ogledov

Dobra cena motovilca
Zelenjava, sadje Cene v EUR/kg Blitva 8,00 Brokoli 6,00 Buča, maslena 2,50-3,00 Cikorija 3,00 Cvetača 6,00 Čebula 3,00 Česen 12,00-13,00 Fižol, zrnje 12,00 Koleraba 3,00 Korenje 3,00 Koromač 3,00-4,00 Krompir 1,50-2,00 Krompir, sladki 3,00 Motovilec 16,00-24,00 Ohrovt 2,50 Ohrovt, brstični 10,00 Peteršilj, šop 0,60 Por 4,00 Radič 6,00-8,00 Rdeča pesa 3,00 Repa 2,00 Repa, kisla 3,50 Špinača 8,00 Zelena 5,00 Zelje 2,50-3,00 Zelje, kislo 3,20 Jabolka 2,00-3,00 Hruške 3,00 Jajce (kom.) 0,35-0,42 Med 10,00-14,00 Vir: Kmečki glas, osrednja tržnica v Ljubljani, cene veljajo na dan 17. januar 2022. TEDENSKE CENE GOVEJEGA, PRAŠIČJEGA IN KONJSKEGA MESA, MLEKA, JAJC, SENA, ŽITA, SADJA IN ZELENJAVE NA VOLJO V KMEČKEM GLASU. BERITE NAS. 

Tue, 18. Jan 2022 at 12:30

0 ogledov

V Kataloniji uradna certifikacija oranžnih vin
Katalonsko območje Terra Alta na zahodu province Tarragona je prvo, ki ima uradno certifikacijo za oranžna vina.  Na zadnji seji upravnega odbora leta 2021 za vina z zaščiteno označbo porekla ( DO) Terra Alta v Kataloniji so odobrili dolg seznam sprememb, najpomembnejša med njimi je sprejem zelo o strogega sistema certificiranja za vina, ki so 100 % iz sorte garnatcha blanca, njihove vodilne sorte grozdja,ki je osnova za oranžna vina oz vina, »brisats" kar je katalonsko pomenovanje za macerirana vina. Ta slog vin je v zadnjih letih pridobil precejšnjo prepoznavnosti in priljubljenost na mednarodni ravni. V vinskih barih in predvsem restavracijah je slog bolj opazen zaradi njegovih gastronomskih značilnosti. Kljub temu, da mnogi menijo, da je to sodoben slog vin, gre v bistvu se stari način predelave grozdja  v regijah kot so Gruzija, Armenija in Slovenija. Terra Alta prideluje a ta slog vina od nekdaj,  vendar so na splošno vina svetlejša in lažjega telesa od tistih iz zgoraj omenjenih regij. Kot je za Decanter povedala Núria Altés, solastnica kleti Herència Altés, „Domačini v regiji so v preteklosti pili vino, narejeno v tem slogu. Ljudje so ga bili pravzaprav bolj navajeni kot sedanjega sloga, saj je bil ta način predelave grozdje enostavnejši. Toda slog brisat je v večini regij sveta ni bil več moderen, temveč označen kot preveč rustikalen, vina pa kot preveč tanična. Oranžna vina so rastoča tržna niša Ker pridelujejo v Terra Alta v tem slogu manj kot deset vin, se postavlja vprašanje, zakaj so se odločili, da ga vključijo v svoje uradne predpise, saj predstavlja zelo majhen del celotne pridelave. Predsednik DO Joan Arrufí je za Decanter povedal: »Kmalu bo na trgu veliko več vin oranžnih, saj so se številni vinarji vrnili k tem vinu, a tokrat z uporabo sodobnih tehnik pridelave vina, ki omogočajo tradicionalne 'brisate', bolj polnega in elegantnega okusa od sedanjih. Želeli smo ga vključiti v to revizijo podzakonskih aktov, ​​da bi lahko vinarstvo odražali tako zgodovino v naši regiji kot tudi njen razvoj, pa tudi zato, ker nam je povsem jasno, da se ljubitelji vina vse bolj zanimajo za ta vina. Ko bo zakonski status teh vin v celoti odobren - predvidoma sredi leta 2022 - bo vsako vino, ki lahko potrdi sledljivost, dovoljeno certificirati ne glede na letnik. Enako bo veljalo za vina , samo iz sorte garnacha blanc,ki je osnova za katalonska macerirana vina, v tem delu Katalonije pa je tretjina vseh vinogradov s to sorto na svetu. Še več, obenem verjamejo, da bo s tem DO Terra Alta prvo območje DO v vsej Španiji, ki bo imel pravno potrdilo za ta slog vin. Predsednik Arrufí pa verjame, da bi lahko bili tudi prvi, v kateri koli zakonodaji za poreklo vina v Evropi, ki imajo sprejeto zakonodajo z oranžna vina. , Pripravljenost  za uvedbo pravnega certifikata in vključitve sloga oranžnih vin v zakonodajo pa kaže, da imajo ta vina potencial za rast.

Tue, 18. Jan 2022 at 12:30

5461 ogledov

Cene žrebet čez tri evre za kilogram žive teže
Cene konjskega mesa  1. razred 2. razred 3. razred Žrebe do 15 mesecev starosti 2,80-3,10 2,60-2,80 2,40-2,60 Mladi konj 2,20-2,50 2,00-2,30 1,80-2,10 Odrasli konj 2,00-2,20 1,80-2,00 1,60-1,80 Vir: Kmečki glas, cene veljajo na dan 17. januar 2022 in so v EUR/ kg žive teže.

Tue, 18. Jan 2022 at 12:00

13339 ogledov

Cena slame stabilna
Cene veljajo na dan 17. januar 2022   EUR/t Okrogla bala 90-130 Vir: Kmečki glas, cena prevoza je 1 EUR/km.

Tue, 18. Jan 2022 at 12:00

0 ogledov

Križanec med repo in kitajskim kapusom je zrasel v Sloveniji
V zadnjem času se spet veliko govori in priporoča lastno vzgojo semena, tudi za manjše površine in vrtove. Odločitev za lastno pridelavo lahko pade hitro, težava pa nastane, če ne poznamo osnovnih zakonitosti pridelave semena. Težava je dvojna, za pridelavo semena mora biti zemlja res najboljša, posebej izbrana, odlična mora biti tudi lokacija za pridelavo semena, poznati pa moramo tudi osnovne botanične zakonitosti. Vsaka rastlinska vrsta zahteva posebne pogoje pri pridelavi semena; čebula v času cvetenja tudi oporo. Seme bo kvalitetno, torej boljše od tega, kar kupimo, samo če je matična rastlina, semenica, rastlina, ki seme nosi, v najboljši kondiciji. To pa je možno samo, če raste v ugodnih pogojih, v dobri, živi in tudi neokuženi zemlji. Vedeti je tudi potrebno, da rastline, ki nosijo seme, nimajo enakih potreb po hranilih kot rastline, ki jih pridelujemo za hrano. Vsekakor imajo višje zahteve po fosforju, primanjkovati jim ne sme bora. Vendar pri tem ne sme manjkati kalija, dušik pa je potreben ves čas, a ga nikoli ne sme biti preveč. Če ga je veliko, potem je cvetov manj, brez cvetov pa seveda ni semena.  Osnovna pravila razmnoževanja - Vedno razmnožujemo samo najlepše, najboljše, najbolj zdrave osebke, to velja tudi pri rastlinah: pozitivna (in negativna) odbira. - Vedno razmnožujemo dovolj veliko število osebkov, da preprečimo razmnoževanje v sorodstvu in ohranimo tudi genetsko pestrost v sami sorti. - Izolacija - razdalje med rastlinami za preprečevanje križanja med rastlinami iste vrste, a druge sorte, ali pa križanje z divjimi vrstami (na primer korenček, radič…). - Kombinacija pridelek/semenarjenje je pogosto težavna ali celo nezdružljiva. - Skrb za posevek -  Pravočasno spravilo semena; prepozno ali prezgodnje spravilo lahko privede do slabe kaljivosti, celo nekaljivosti semena. - Sušenje in čiščenje semena je pogosto dokaj zahteven postopek, ki zahteva posebna znanja. - Shranjevanje semena je prav tako pomembno, saj lahko zaradi nepravilnega skladišča kaljivost hitro pade. Več o osnovah lastne pridelave semena pa v strokovnem nasvetu v Kmečkem glasu.

Tue, 18. Jan 2022 at 12:00

10032 ogledov

Cena sena nespremenjena
Cene sena veljajo na dan 17. januar 2022 Okrogla bala 100-130 Kvadratna bala 110-150 Vir: Kmečki glas, cena prevoza je 1 EUR/km
Teme
FILOVCI perutninarstvo reja piščancev Panvita kmečki glas

Zadnji komentarji

Janez Jelovšek :

21.12.2021 21:23

so pa mrcine
Dajana Babič :

26.11.2021 14:47

Zanimivo. :)

Prijatelji

Kmetijski OglasnikKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASAlenka NagličMOJ MALI SVETKlara Lovenjak KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Fant, ki ve, kaj hoče