Pri pridelovalcih letos okusne sladke jagode, na trgovskih policah slabše in dražje

29 decembra, 2020
0
0

Letos je bila ena najboljših letin jagod, razen tam, kjer je bila pozeba. Na kmetijah so ponujali kakovostne sladke jagode, pobrane v optimalni zrelosti, na trgovskih policah pa so bile jagode drage in slabše kakovosti.

Po letošnjih nadpovprečno toplih prvih mesecih leta so jagode začele hitro rasti in aprila so pridelovalci bili v strahu pred spomladansko pozebo. Kljub številnim možnostim začite pred pozebo od oroševanja, pokrivanja s kopreno, gretja in podobno, česar so se nekateri pridelovalci tudi posluževali, je na določenih lokacijah bila pozeba. Ponekod je bilo tudi do 40 odstotkov manj jagod. Alenka Caf iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana je opozorila, da je na morebitne pozebe in zaščito pred tem potrebno razmišljati tudi leto ali dve prej, še zlasti na ureditev vetrozaščitnih pasov, ki lahko nasad bistveno zaščitijo pred vetrovi, ki jih dodatno ohlajujejo.

V večjem delu Slovenije je bilo v času rasti zmerno toplo vreme s pogostimi padavinami. Padavine so imele negativen vpliv na kakovost plodov v nezavarovanih nasadih. Kljub temu pa padavine niso bile dolgotrajne in varstvo rastlin je bilo mogoče izvesti. Namakanje jagod je zelo pomembno, vendar je potrebno vedeti kdaj in koliko namakati. Preveč vode jagodam škodi. V času rasti in zorenja jagod letos ni bilo toplotnih šokov, ki bi zavirali rast, povzročali toplotne ožige ali venenje ter sušenje rastlin, tudi prisilnega dozorevanja plodov ni bilo. Zdravstveno stanje rastlin je bilo v primerjavi z drugimi leti dobro. Nekateri pridelovalci na posameznih lokacijah so imeli precej težav z voluharjem in nekaterimi drugimi škodljivci, ki niso tipični škodljivci jagod, še pove Cafova.

V primerjavi s prejšnjimi leti je bilo jagod letos 20 do 40 odstotkov manj.

POVSOD PO EVROPI JE BILO JAGOD MANJ

Sadja je bilo nasploh letos povsod po Evropi manj. Zalog jabolk ni bilo, zato je bilo povpraševanje po jagodah večje. Tudi zaradi epidemije koronavirusa, je bilo povsod po Evropi večje povpraševanje po domačih jagod, manj so jih uvažali. Cene jagod na evropskem trgu so lani novembra in decembra padle, junija letos so se dvignile. Pri nas se je cena jagod gibala od 3,5 do 5 evrov, ponekod je bila tudi 7 evrov za kilogram. Jagode na kmetijah so bile dobre kakovosti, saj so jih pridelovalci pobirali v optimalni zrelosti, a jih je bilo manj. Na trgovskih policah pa so bile jagode v glavnem slabše ali zelo slabe kakovosti. Jagode so bile neobarvane, slabega okusa in kupci so se upravičeno spraševali kdaj bodo kupili dobro jagodo, kar bi moral biti cilj vsem pridelovalcem, so ugotovljali na posvetu jagod, ki je tokrat potekal preko videokonference.

Preveč namakane jagode, neustrezno gnojenje in prehitro obrane jagode ne dosežejo prave barve in še manj pravega okusa jagode.

NAJBOLJ SAJENA PRI NAS JE JAGODA CLERY

Darinka Koron iz Kmetijskega inštituta Slovenije je predstavila nekaj sort jagod, med drugimi najbolj sajeno clery, ki bo najbrž tudi v prihodnje zavzemala večji delež pridelovalnih površin. Je ravno dovolj zgodna, aromatična, ima dobro obstojnost in se enostavno obira. Njena pomanjkljivost je, da ima manjši pridelek, občasno prihaja do lomljenja pecljev in proti koncu obiranja so plodovi majhni. Koronova pravi, da ni nič narobe, če pridelovalci še naprej vztrajajo pri tej sorti, saj tudi Španija že več let na celoten zahodni trg uspešno trži le eno sorto.

Omenila je sorto joly, ki ima rahlo dlakav plod, kar nekatere kupce moti, a je jagoda trdna in odporna. Zaradi dlakavih listov in močnega koreninskega sistema je celotna rastlina bolj odporna na bolezni in škodljivce. Med večkratrodnimi jagodami je najbolj zaželjena sorta capri, ki je sicer po njene mnenju najbolj muhasta sorta, a jo pridelovalci sadijo že več let. Capri ima več specifičnih lastnosti, majhne napake kot slabo redčenje, se hitro poznajo pri plodovih, zato sorte novim pridelovalcem ne priporoča.

NA TRGU VSAJ 20 SORT JAGOD

Bogato ponudbo sadik jagod ima podjetje Predikat. Peter Molan je povedal, da se na trgu vsako leto pojavi 20 do 30 novih sort jagod. Na slovenskem trgu ponavadi ponujajo približno 20 sort jagod, vsako leto tudi kakšne nove sorte. Pridelovalci lahko izbirajo med različnimi sortami, povečini pa posegajo po bolj rodnih, sortah, katerih plodovi imajo lepšo barvo, obliko in boljši okus. Kupujejo sadike, ki so močne in čim bolj odporne na bolezni in škodljivce. Večina tržnih pridelovalcev prideluje enkratrodne sorte.  

GNOJENJE JAGOD, A NE NA RAČUN SLABŠE KAKOVOSTI

Nika Cvelbar Weber iz Kmetijskega inštituta Slovenije je na poskusnem nasadu ugotavljala kako na pridelek in kakovost jagod sorte clery vpliva gnojenje. Tla morajo biti bogata z organsko maso, zato ponavadi tla pognojimo pred sajenjem in po potrebi izvedemo dognojevanje, pri katerem je potrebne največ pozornosti glede dodajanja dušika in kalcija. Če je preveč dušika, so jagode slabše kakovosti in se slabše skladiščijo. Če je premalo kalcija pride do lomljenja celičnih sten listov in plodov, rastlina je bolj krhka, bolj občutljiva na bolezni, plodovi imajo slabšo skladiščno sposobnost in pri pobiranju so bolj občutljivi. Z dodatnim gnojenjem se poveča pridelek, a na račun slabše kakovosti, opozarja Nika Cvelbar Weber.

PRI NAS JAGODA NA 120 HEKTARJIH

Po podatkih MKGP so se jagode v letu 2020 pridelovale na 120 ha. V letu 2020 je bilo posajenih približno 55 ha nasadov jagod, velika večina pod visokimi tuneli, ostale so dvoletne jagode. Večji delež pridelave predstavljajo enkratrodne jagode, ki zorijo od maja do junija. Po statističnih podatkih se je pridelalo dobrih 2.300 ton jagod, 16,4 t/ha, kar je deset odstotkov manj od desetletnega povprečja. Ekoloških nasadov je bilo v letu 2019 le na skupnih 9,53 ha na 75 kmetijah s skupnim pridelkom 60 ton. Ocenjuje se, da je pridelave jagod zunaj tal (na hidroponiki) na približno 30 arih.

 Največ se pri nas prideluje sorte clery. Njen delež je približno 54 odstoten. V večjem deležu ji sledijo elsanta (sedem odstotkov), capri (sedem odstotkov, večkratrodna), joly (pet odstotkov), asia (štiri odstotke) in dely (dva odstotka).