Slovenski pridelovalci in slovenski dobavitelji čebule

15 decembra, 2020
0
0

Čebula je nepogrešljiva sestavina številnih jedi. Veliko čebule se pridela na vrtovih. Večina tržnih pridelovalcev ima čebulo poleg ostalih vrtnin, ki jih prodaja na domu ali na tržnici. Nekaj je večjih pridelovalcev, ki prodajajo čebulo trgovcem in preko drugih dobaviteljev končnim kupcev.

V Sloveniji je pridelamo približno 10 tisoč ton, od tega 7 tisoč ton tržne, okrog 15 tisoč ton pa je uvozimo. Uvažamo jo tudi v času, ko imamo svoje dovolj, zato cena pada, letos je ta tudi za trideset odstotkov nižja od lanske.

Največji problem pri pridelavi čebule je pomanjkanje učinkovitih sredstev za zaustavitev rasti, da čebula pri dolgotrajnem skladiščenju ne bi kalila kot to delajo v tujini in neustrezna skladišča.

Vsi tržni pridelovalci vrtnin imajo v sortnem izboru poleg ostalih vrtnin tudi čebulo, še zlasti, če pridelke prodajajo na domu ali na tržnicah. Nekaj takšnih pridelovalcev je na Dolenjskem, kjer čebula raste na skupnih 15 ha in na Primorskem, kjer je je še manj. Precej čebule se pridela v osrednji Sloveniji, kjer po ocenah kmetijske svetovalne službe raste na približno 80 ha in prav tako tudi na Gorenjskem, kjer je celo nekaj večjih pridelovalcev, ki imajo čebulo poleg krompirja. Manj pridelovalcev z večjimi količinami je še na Štajerskem, predvsem na Dravskem polju, kjer pridelujejo tudi ptujski luk z geografsko označbo porekla. Od Maribora do Ormoža se čebula prideluje na približno 50 ha. Največji pridelovalci so v Pomurju, kjer trije pridelovalci in še nekaj manjših pridelujejo čebulo na približno 40 ha, od tega ima polovico en sam pridelovalec.

Odkupna cena čebule je od 20 do 35 centov, povprečna je 27 centov za kilogram, lani je bila cena čebule od 37 do 42 centov za kilogram.

Cena čebule v rinfuzi ne bi smela biti nižja pod 30 centi, cena spakirane pa ne pod 40 centi za kilogram.

SLABA PRODAJA IN NIZKE CENE

Kljub majhni pridelavi, ima večina tržnih pridelovalcev težave s prodajo čebule. Prodaja je slaba od srede avgusta, cene pa letos bistveno nižje od lanskih. Večina srednje velikih pridelovalcev že razmišlja o zmanjšanju pridelovalnih površin v prihodnjem letu. Zmanjšanje površin je pričakovati tudi zaradi prepovedi uporabe nekaterih insekticidov kot npr. perfekthion za zatiranje čebulne muhe in tripsov ter fungicidov, ki so se pri pridelavi čebule uporabljali za zatiranje glivičnih bolezni. Večina pridelovalcev je imela letos dober pridelek, čebula je debelejša, a nekateri imajo precej težav z gnitjem. Zaradi deževnega vremena v času dozorevanja in na posameznih območjih tudi toče, ki je poškodovala čebulne liste so se pojavile bakterioze, morda tudi sive plesni in drugih glive, kar je povzročilo gnitje čebule in se to nadaljuje med skladiščenjem. Manj registriranih in manj učinkovitih sredstev za zaščito pridelka, predvsem pa pomanjkanje sredstev za zaustavitev rasti, kar bi preprečilo kalitev čebule v času skladiščenja, postavlja v naše pridelovalce v zelo nenankovreden položaj s pridelovalci v tujini, katerih čebula pa ves čas prihaja tudi na naš trg.

Vsak Slovenec porabi približno 6,4 kg čebule in česna na leto, od tega 4,7 kg kupljene in 1,7 kg lastne pridelave.

KOLIKO JE NA TRGU ČEBULE, KI JE ZRASLA NA SLOVENSKEM GERKU?

Tisti, ki prodajajo v javne zavode še bolj pa tisti, ki prodajajo gostilnam, restavracijam imajo s prodajo v korona času velike težave, oziroma ne prodajo skoraj nič. Čebulo imajo v skladiščih in le redki imajo dobra skladišča, kjer morajo poskrbeti za dobro ventilacijo in suh zrak (70% relativna zračna vlaga), pomeni, da bo čebula po fiziološkem mirovanju v januarju že začela odganjati.

Številni pridelovalci se sprašujejo koliko je na trgu čebule, ki je zrasla na slovenskem Gerku. Kmetije, ki imajo registrirano podjetje in teh ni malo, lahko na račun Gerka hitro uvozijo tuje blago in mu spremenijo poreklo. Poleg tega pri podporah za zelenjadnice gre za proizvodno vezana plačila, pomeni da je podpora na hektar, na katerem se lahko pridela 50 ton čebule ali pa stotine ton čebule. Na račun tega je lahko tudi statistično višja pridelava, ki v resnici sploh ni višja.

Kljub domačemu pridelku, se čebula ves čas tudi uvaža. Večino uvožene čebule prihaja na naš trg iz Nizozemske, Nemčije, Italije, letos pa naj bi prišla tudi iz Avstrije.

TUDI V ČASU KORONE JE TREBA JESTI

V času korone, še zlasti, odkar so uvedeni strožji ukrepi za preprečitev širjenja virusa, se je nabava živil v trgovinah zmanjšala, povečala pa se je lokalna oskrba. Veliko kupcev nabavlja pri lokalnih pridelovalcih, najbolj pa cveti prodaja od vrat do vrat, kar je po eni strani vredu, po drugi pa gre za neevidentirano lokalno oskrbo. Pogosto prodajalci od vrat do vrat nimajo označenih pridelkov, kupci pa jim glede porekla verjamejo ali ne verjamejo na besedo. Kot smo vajeni pri prodaji ob cestah, je tudi pri prodaji od vrat do vrat mogoče naleteti na najrazličnejše prodajalce, ki kakšen del ponudbe nabavijo pri kmetu, večji del pa lahko kupijo na veletržnici, kjer je večino blaga iz uvoza ali pa ga kar sami uvozijo in je še bolj poceni, zaslužki pa veliki.

 

Podjetje Burgox iz Komende se ukvarja s predelavo kmetijskih proizvodov. Kot je zapisano na njihovi spletni strani gre za dejavnost pridelave, nakupa in embaliranja kmetijskih pridelkov, izključno sadja in zelenjave, za trgovska podjetja.Na trgovskih policah najdemo tudi čebulo, katere poreklo je slovensko. Peter Burger se nam na klice ni odzval, zato imena in priimka pridelovalca čebule nismo izvedeli.

NAJVEČJI PRIDELOVALEC NE PRODA NIČ VEČ IN NIČ MANJ KOT LANI

Na trgovskih policah je ponudba čebule zelo bogata. Na voljo je čebula v rinfuzi, čebula v različnih pakiranjih, pod različnimi blagovnimi znamkami in z različnimi označbami. Najbolj sporne so drobno tiskane deklaracije dobaviteljev različnih podjetij in organizacij, ki imajo poleg tega še označbo porekla Slovensko, a brez imena in priimka pridelovalca, lot številka pa kupcu kaj veliko ne pove in je lahko preveri le pristojna inšpekcija.

Edini, ki se nad slabo prodajo čebule ni pritoževal, je med sogovorci bil naš največji pridelovalcev čebule Branko Sobočan iz Dolnje Bistrice v Prekmurju, ki čebulo že več let prideluje na približno 20 hektarjih in je pridela okrog tisoč ton, ki jo z ustreznim skladiščenjem prodaja do marca. Čebulo prodaja pakirano po 0,5-, 1,5-, 5- ali 10-kilogramskih vrečah enemu od slovenskih trgovcev. Branko Sobočan pravi, da se prodaja letos ni bistevno zmanjšala, mogoče je kakšen teden naročilo manjše, a je na koncu meseca številka bolj ali manj podobna lanski prodaji. Zagotovo pa je letos nižja cena, tudi za 30 odstotkov, pove Sobočan, ki krivdo za to pripisuje nekontroliranemu uvozu ne toliko trgovcev kot veliko bolj številnih slovenskih dobaviteljev. Pri 40 odstotni samooskrbi s čebulo, bi jo vso morali brez težav prodati po za vse nas zadovoljivi ceni, to je 40 centov po kilogramu, tako pa država dovoli, da se najprej praznijo evropska skladišča, kar pa nam predvsem znižuje ceno, pravi Branko Sobočan.

Slaba prodaja in nizke cene bodo vplivale na pridelavo čebule v naslednjem letu.

PTUJSKEGA LÜKA BO V PRIHODNJE MANJ ZARADI SLABE PRODAJE

Ptujski lük z zaščiteno geografsko označbo prideluje pet družinskih kmetij na Ptujskem, ki pridelajo približno sto ton čebule. Zaradi veliko odpada ob spravilu in pri prebiranju v skladišču je prodajo le približno 50 ton. V lanskem letu so jo pridelovali na skupnih desetih hektarjih, letos na 6,28 ha, v prihodnjem letu naj bi je bilo še manj. Ptujski lük pridelovalci prodajajo na domu in bodisi samostojno ali preko zadruge trgovskim mrežam, pakirano v 1- in 1,5-kilogramske vrečke. Na kmetiji Pignar v Zamušanih so letos ptujski lük pridelali na dveh hektarjih, v prihodnjem letu načrtujejo zasaditi čebulček le na enem hektarju. Razlog je slaba prodaja in vse težji pogoji prodaje zlasti pri nekaterih trgovcih. Anja Pignar pravi, da trgovci letos niso želeli akcije s ptujskim lükom, ker naj bi se bolje prodajala rumena čebula. Pogajanja za vsak cent in nizka stopnja tolerantnosti pri prevzemu blaga in zavrnitve blaga so že utečene prakse trgovcev. Če pri dostavi 350 kg čebule, pakirane v kilogramske vreče, pri prerezu čebule v šestih kilogramih najdejo le eno samo čebulo z napako, zavrnejo celotno dostavo, pove Anja Pignar.

Cena za ptujski lük glede na pogoje pridelave ne bi smela biti pod 1,70 evra za kilogram, letošnja cena pa se giblje med 1,30 do 1,60 evra za kilogram. 

ČEBULČEK POGOSTO OKUŽEN

Večina tržnih pridelovalcev čebulo prideluje z neposredno setvijo. Pridelovalci sejejo razkuženo in certificirano seme, ki prihaja iz uvoza. Nekateri si vzgojijo sadike, vendar je to dražje, saj je poleg dodatnega dela še strošek substrat, platoji in ogrevanje rastlinjakov. Na majhnih kmetijah je še vedno precej čebule pridelane iz čebulčka, ki je pogosto manj kakovosten, zato imajo pridelovalci težave na njivah. Čebulček je lahko okužen, ali pa ga trgovci nepravilno skladiščijo in prodajajo že kaleče čebulčke.