NOVO NA SPLETU Do arhiva le s klikom
Na spletni strani Kmečkega glasa smo izboljšali dostop do arhiva novinarskih prispevkov.
KMEČKI GLAS

Petek, 20. november 2020 ob 14:08

Odpri galerijo

Na spletni strani Kmečkega glasa smo izboljšali dostop do arhiva novinarskih prispevkov. Odslej do želenih kategorij ali novinarjev preprosto dostopate s klikom na ikono ARHIV, ki je umeščena desno pod osrednjimi novicami oz. nad videoprispevki na vodilni spletni strani Kmečkega glasa. S klikom na ikono se bo pred vami razprostrla pasica išči, v katero vnesete iskalni pojem in KLIK, želena vsebina bo na voljo za ponovno branje. 

Kmečki glas - LEKSIKON KMETIJSKEGA ZNANJA.  

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Nov 2020 at 18:49

110 ogledov

Vpliv klimatskih sprememb na gradnjo hlevov
»Klimatske spremembe se dogajajo in so po vsem svetu različne,« je uvodoma dejal Ad Van Velde, predsednik Global Dairy Farmers z Nizozemske. »V Zahodni Evropi smo imeli že tri zaporedna relativno suha in vroča poletja, zato kmetje za prihajajoče leto nameravamo vložiti v hladilne sisteme v hlevih, kjer so krave molznice proste. Trenutno  proučujemo najboljše možnosti ter pozdravljamo Sue Hagenson, ki ima veliko znanja in izkušenj s katerimi pomaga kmetom in se zna vsemu približati praktično,« je sklenil Velde.   Sue Hagenson prvotno prihaja iz Nove Zelandije, vendar zaradi narave dela že nekaj mesecev živi v Kanadi in dela za podjetje Artex barn solutios. S pomočjo webinarja je predstavila svoj pogled na potek prireje mleka v bližnji prihodnosti v povezavi s spremembo podnebja. »Populacija ljudi narašča in bo po nekaterih predvidevanjih bo v 40 letih večja za 38 %, večina te populacije pa bo živela v Aziji in Afriki. Obseg obdelovalne površine se bo, prav tako čez štiri desetletja, globalno zmanjšal z 2 hektarjev na 0,15 hektarjev na osebo, kar pomeni, da bo zemlje za pridelavo krme za živali čedalje manj. Po drugi strani pa se bo poraba mleka v enakem obdobju povečala za kar 37 % ali na 119 kilogramov po osebi,« pojasnjuje prihodnost Sue Hagenson. »Ob tej logiki, bi se morala mlečnost po kravi v 40 letih povečati za kar 47 %, kar je izredno veliko.«  Hlev ne gradimo za sedanjost, ampak za prihodnost »Potrebujemo torej več mleka, vemo pa tudi kaj se dogaja s podnebjem in kako pomembno vlogo ima pri tej dejavnosti tehnologija. S potrebo po več mleka, potrebujemo tudi učinkovito kravo, ki ga bo sposobna veliko prirediti. Vendar pa danes velja, da za več mleka kmetje potrebujejo kravo velikega okvirja, taka krava pa je tudi zelo občutljiva na vročino. Kako se torej s tem spopasti danes, jutri in v prihodnje? Ko gradimo hlev, ga ne gradimo za sedanjost, ampak za prihodnost. Pri tem pa nam precej pomaga tehnologija, saj kmetijstvo postaja čedalje bolj modernizirano, posebno v razvitih državah, kjer prireja mleka zelo napreduje v primeravi z državami v razvoju. Kmetje tam so vedno bolj organizirani in pri svojem delu uporabljajo vedno več robotov, saj imajo krave rade dosledna opravila, potekajoča po že znanem, ustaljenem načinu.« Kot pravi Sue Hagenson ni nujno da imajo krave rade robota, imajo pa rade rutino. V vedno več rejah uporabljajo ovratnice s senzorji, ki beležijo podatke o posameznih kravah, vse gre torej v smeri opreme, ki rejcem olajša določene rejske odločitve, s čimer postajajo čedalje bolj inovativni. Najpomembnejše točke pri gradnji »Upoštevanje podnebja je ključnega pomena. Število dni toplotnega stresa povzročenega zaradi temperaturnega indeksa vlažnosti nad 68, se je med leti 1973 in 2008 v Centralni Evropi povečalo za 4,1 %. Kmetje v tem delu Evrope imate že 80 do 86 vročih dni, med katerimi je treba krave hladiti, da prireja mleka ne pade. Pomembno je namreč, da krivuljo prireje rejci ohranjate stabilno, ne pa, da le-ta preveč pade, ko je vroče. S tem pa ne izgubite le mleka, saj vročina negativno vpliva tudi na reprodukcijo. Pri gradnji je ravno zato zelo zapleteno podati enostanska navodila. Kar bo delovalo na Edovi kmetiji, ne bo nujno delovalo tudi na Tomaževi, zaradi drugačnega podnebja,« pojasnjuje strokovnjakinja. Vse to pa je treba upoštevati pri načrtovanju ventilacijskega sistema in pri sistemu hlajenja krav. Upoštevanje podnebja je zelo pomembno, kot tudi to, kako pogumni so rejci v svojih odločitvah pri gradnji hlevov. Kot drug pomemben dejavnik Sue omenja krave, ki so šle v minulih desetletjih skozi velike spremembe. »Današnja krava je velikega okvirja in v povrečju molze 30 do 32 kilogramov mleka na dan in je namenjena izključno prireji mleka. Jutrišnja krava bo bolj funkcionalna, z večjim poudarkom na plodnosti, zdravju in učnkovitosti pretvorbe krme v mleko, kar pomeni, da s tem spreminjamo pogled na kravo. Ob tem je treba pri kravi jutrišnjega dne upoštevati tudi to, da rada živi v okolju, v katerem se temperatura giblje med 5 in 21°C. Sue Hagenson: »Temperature se višajo in v nekaterih regijah sveta razmere niso več primerne za prirejo mleka. Se bo prireja mleka torej selila le v določene nekatere dele, ker ponekod zaradi naraščajoče temperature to ne bo več ekonomsko vzdržno?« Krave odpornejše na vročino Strokovnjakinja nadalje citira Dona Benninka rejca črnobelih krav s severne Floride, ki dosegajo mlečnost 40 do 50 kg mleka na kravo: »Najprimernejša krava je tista, ki daje največ mleka z največ beljakovin in maščob na enoto telesne teže, z želenimi lastnostmi. Negativni vidiki današnjega časa so nedvomno prevelike krave, nizka rodnost, večje število somatskih celic, manjša odpornost na bolezni in slabo zdravje nog.« Sue nadaljuje, da bo s segrevanjem ozračja molznica morala spremeniti funkcije in postati odpornejša na vročino. Glede na to, da strokovnjaki napovedujejo rast krivilje mlečnosti po kravi, Sue postavlja vprašanje kako doseči višjo mlečnost oziroma kako načrtovati hlev, v katerem bo to lahko izvedljivo? »Z naraščajem mlečnosti se povečuje tudi obseg kmetij/farm. Kmetije/farme postajajo vedno večje, kmetje pa v njih nadgrajujejo tehnologijo. Imajo robote za molžo, robote za krmljenje, ovratnice  s senzorji in GPS, vizualno prepoznavanje posameznih krav in opremo, ki kmete oskrbuje s podatki, s pomočjo katerih bolezen že zgdaj odkrijejo in hitro ukrepajo. V prihodnosti bo ta tehnologija še naprednješa v smislu krav, opreme in okolja. S pomočjo tehnologije bo okolje za kravo znosnejše, sploh zaradi spreminjujoče temerature.« Predvideva celo, da bo tehnologija sprejemala odločitve namesto rejcev ter jim svetovala kaj narediti, začela pa bo tudi nadomeščati delovno silo v hlevu. Rejci krav molznic si prizadevajo doseči stalno visoko prirejo mleka, pridelati kakovostno krmo in ohranjati reproduktivno sposobnost ob ohranjanju zdravja živali. Krave molznice so zaradi presnove občutljive na toplotni stres, ki pospeši hitrost dihanja in zmanjša vnos krme, kar posledično zmanjša tudi prirejo mleka. Zato je treba graditi hleve, ki ustrezajo lokalnemu podnebju ter si prizadevati za pravilno in učinkovito hlajenje krav. Dokler rejci načrtujete ste na pravi poti Strategija za zmanjšanje vpliva toplote temelji na zmanjšanju toplotne obremenitve živali, hlajenju za zmanjšanje temperature zraka ter ventilatorjih za povečanje konvektivnega gibanja zraka. Sue pravi, da imajo hlevi z orientacijo sever-jug večje sončno sevanje, kot hlevi z orientacijo vzhod-zahod, pri čemer ne smemo pozabiti, da krave poleti iščejo senco pred neposrednimi sončnimi žarki. Kot eno najpogostejših in najučinkovitejših metod za spodbujanje toplotnih izgub priporoča neposredno hlajenje – namakanje krav, ki kravam navlaži dlako in kožo. Ventilatorji silijo zrak nad telo krav in povzročajo hlapljenje površine kože. Omeni tudi posredno hlajenje z visokotlačno meglo, ki hladi zrak okoli krave in dobro deluje v sušnih podnebjih. Voda izpari temperatura zraka pade, vlažnost pa se poveča  »V ekstremnih podnebjih je treba uporabljati namakanje in visokotlačno meglo skupaj. Zelo pomem Sue je štiri leta preživela na Kitajskem ter delala za Fonterro in upravljala čredo 3000 krav. Kasneje je tam nadzirala nadzirala gradnjo petih objektov za 24.000 krav. bno je tudi gibanje zraka, ki mora biti najmanj 3 m/s na kravo. Izmenjava zraka je pomembna za odstranjevanje vlage, patogenov in plinov iz leva. Zelo pomemben je zato razmak ventilatorjev pod streho, ki zagotavlja največjo hitrost zraka z vrhuncem v največji vročini. Večji ventilatorji omogočajo veliko pokritost in odličen izkoristek električne energije,« na kratko strni Sue in sklene webminar. »Ko načrtujete gradnjo je pomembno, da razmišljate dlje v prihodnost in se ob tem vprašate kakšno bo takrat podnebje, kakšne bodo krave in kako bo delovala prihodnja tehnologija v sodelovanju z delovanjem kmetije. In dokler rejci načrtujete ste na pravi poti. Imeti pa je treba tudi pogum, ker nas včeraj ne bo nujno popeljalo v jutri.«

Mon, 23. Nov 2020 at 14:48

126 ogledov

Začenja se e-slovenski knjižni sejem
Danes se ob 18. uri začenja 36. e-Slovenski knjižni sejem. Potekal bo s sloganom Narazen ... a vendar skupaj od 23. do 29. novembra. Ob odprtju  23. novembra zvečer bo podeljena  Schwentnerjeva nagrada 2020, spremljali boste literarno branje nagrajenk in nagrajencev za poezijo. Vse informacije in pregled dogajanja najdete na http://www.knjiznisejem.si/index.php/sl/. Obiščite spletno stojnico Kmečkega glasa, do katere dostopite prek povezav: https://zalozba.kmeckiglas.com/ ali https://tinyurl.com/KNJIZNI-SEJEM   Pohitite in izkoristite 20-odstotni sejemski popust na celoten knjižni program. 

Mon, 23. Nov 2020 at 13:30

94 ogledov

Kako olupimo granatno jabolko
Granatno jabolko je posebno lep sadež: če damo te sadeže v skodelo na mizo, zbujajo pozornost, lepi pa so tudi prerezani, saj je v njih polno sočnih semen. Granatna jabolka so zdrava, v njih je cel kup vitaminov in še posebno antioksidantov. Nadvse koristno pa je vedeti, kako ta sadež odpremo, da ne poškodujemo sočnih semen v njem in ne poškropimo s temno rdečim sokom sebe in okolice. Takole se lotimo rezanja: sadežu odrežemo na vrhu pri muhi, ki je videti kot kakšna kronica, pokrovček. Odrežemo toliko, da že vidimo semena. V notranjosti vidimo  razdelke, po njih od zunaj zarežemo krhlje, navadno so štirje do pet. Potem samo pritisnemo na sredini in granatno jabolko razlomimo na krhlje. Dober tek!

Mon, 23. Nov 2020 at 13:05

102 ogledov

Razkrižje: Inovativen pristop trženja pridelkov in izdelkov s kmetij
Ponudba pridelkov in izdelkov v okviru lokale zdrave tržnice je 150.000 evro vreden projekt, sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za razvoj podeželja. Med potrošniki je vse bolj prisotno zavedanje, da je domača hrana tudi zaradi kratkih transportnih poti in  zato ohranjene svežine  bolj okusna in zdrava. Doma pridelano ali predelano se ponaša z najvišjo kakovostjo, pa naj si gre za zelenjavo, sadje, grozdje, mleko, meso, med ali iz teh surovin pripravljene izdelke. Tudi krušne in pekarske. In še kakšne. Izbereš, plačaš in greš Ker številni nimajo časa, da bi se zapeljali zdaj k eni, zdaj drugi kmetiji, oditi na tržnice v mesta ter na ta način kupovali različne ponudbe kmetij ali pa toisto naročati po internetu, seveda, če se kmetje tovrstne obliko trženja poslužujejo, so v Občini Razkrižje že lani v tek smeri storili  inovativen korak.  Tako kmetijam kot ponudnikom, kakor potrošnikom kot odjemalcem so se približali s ponudbo na enem mestu. V bližini znamenite Zemljanke, apartmaja pod zemljo, v kraju Šafarsko so namreč uredili tako imenovano Lokalno eko zdravo tržnico. V prvi fazi so tam postavili napravo - multimat,  v katerega lokalni ponudniki vlagajo svoje pridelke in izdelke, kupci pa jih s pritiskom na gumb kupujejo. Multimat pomeni samopostrežni način nakupa, saj izbrani izdelek ali pridelek izbereš, daš denar v nabiralnik, izdelek vzameš in greš. Ponudniki imajo nad napravo daljinski nadzor prek pametnega telefona. Ko namreč določenega iz njihove ponudbe zmanjka, lahko ti nemudoma poskrbijo za novega, torej napolnijo multimat. Ta deluje vse leto, tudi pozimi, saj je temperatura v njem vedno enaka in primerna za kakovostno shranjevanje. Multimat in klasična tržnica O inovativni ponudbi, ki, ki je med uporabniki naletala na zelo pozitivne odzive, je razkriški župan Stanko Ivanušič dejal, da se je tržnica na malo drugačen način zelo dobro prijela. Kljub temu, da na samopostrežni tržnici ni nobene osebe in vse poteka avtomatski, do sedaj slabih izkušenj s krajo pridelkov ni bilo, je pojasnil župan. In dodal, da poleg multimata v neposredni bližini v določenih delih leta deluje tudi klasična tržnica. Slednjo ponudbo v lokalni eko zdravi tržnici, ki je sedaj omejena le na eno ali dve stojnici,  naj bi razširili. Sogovornik  napoveduje, da bodo kupili in postavili dodatne stojnice, za povrh pa še stojala za kolesa, klopi, koše za odpadke in drugo potrebno opremo za zaokroženo delovanje tržnice.   Domači pridelovalci za lokalno ekonomijo „Tržnica v Šafarskem je konkreten prispevek Občine Razkrižje k podpori domačim pridelovalcem hrane oziroma njihovim izdelkom ter pridelkom,« je podčrtal Ivanušič, prepričan, da se z navedenim ne bodo samo izboljšali pogoji za razvoj lokalne ekonomije, temveč je na ta način dana tudi spodbuda za ekološko pridelano hrano in njene izdelke. »Morebiti malo višja cena domačih pridelkov in izdelkov odtehta svežino blaga v polnem okusu ter prihranku na poti in času“ še razmišlja župan. Ker je tudi v tej majhni pomurski občin ob reki Muri in Ščavnici, tik ob meji s Hrvaško vse več kmetij, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost ali pa je kmetija registrirana kot turistična, ni pa bilo doslej urejene skupne točke oz. lokacije, kjer bi ti ponudniki lahko presežek pridelkov ponujali in tržili, je tovrstna novost več kot dobrodošla. Zaradi pestrosti ponudbe na enem mestu pa so odprti tudi za ponudnike iz drugih občin. V občini Razkrižje si tudi želijo, da bi jih posnemal še kdo.     

Mon, 23. Nov 2020 at 11:52

107 ogledov

Na hitro pripravljeno kosilo
Kakšne dneve si ne želimo, da bi nam kuhanje kosila vzelo preveč časa, takrat pripravimo kaj vnaprej: dan ali dva prej na primer skuhamo enolončnico, potem pa samo še spečemo  palačinke. K enolončnici ponudimo kos dobrega kruha in kosilo, ki nam vzame zelo malo časa, bo prav tako okusno. Zimska enolončnica Sestavine: oljčno olje, 1 klobasa, narezana na večje kocke, 1 sesekljana čebula, 2 stroka česna, 500 g olupljenega krompirja, narezanega na večje kocke, 500 g ohrovta, sol, poper Na oljčnem olju 3 minute pražimo narezano klobaso, da zlato porumeni. Preložimo jo v drugo posodo. Na istem olju, ki ga po potrebi malo dodamo, popražimo sesekljano čebulo in na koncu dodamo strt česen. Posolimo in popopramo. Dodamo olupljen in na večje kocke narezan krompir. Ko je krompir kuhan, ga polovico zmečkamo, da juho zgosti, drugo polovico pa pustimo v kockah. Dodamo še narezan ohrovt, ki smo mu odstranili stržen in liste drobno narezali, in kuhamo, da se zmehča še ohrovt. Na koncu dodamo narezano in prepraženo klobaso, juho znova segrejemo in ponudimo. Juhi lahko dodamo še kakšno drugo zimsko zelenjavo, na primer korenček ali na koščke narezano stebelno zeleno, ko jo porazdelimo na krožnike, pa jo potresemo z naribanim parmezanom. Višnjeve palačinke z lešniki Sestavine: za testo: 3 jajca, 250 g moke, 1 dl mineralne vode, 4 dl mleka, 3 žlice olja, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, ščepec soli, olje za peko;  za nadev: lešnikovo-kakavov namaz, 1 kozarec (700 g) višnjevega kompota, 70 g mletih  lešnikov, cimet; za okras: 40 g temne čokolade, stepena sladka smetana V posodo presejemo moko, dodamo razžvrkljana jajca, ščepec soli in vaniljev sladkor. Med mešanjem postopoma prilijemo mleko in mineralno vodo, nazadnje pa še olje. Pazimo, da je testo gladko, brez grudic, pri sobni temperaturi naj počiva vsaj 15 minut. V ponev vlijemo malo olja in spečemo palačinke. Še tople namažemo z lešnikovo-kakavovim namazom, potresemo z odcejenimi višnjami, mletimi lešniki in cimetom in zavijemo ali prepognemo v trikotnik. Ponudimo s stepeno sladko smetano in potresemo z naribano temno čokolado. Palačinke lahko še namažemo z jagodovo ali višnjevo marmelado.  

Mon, 23. Nov 2020 at 09:38

131 ogledov

Rusija podaljšala embargo za EU živila
Ruski predsednik Vladimir Putin je v soboto podaljšal embargo na  uvoz  evropske hrane še do kocna 2021. Prepoved uvoza  je Rusija sprejela že leta 2014. Ruski embargo je bil odgovor na sankcije EU, uvedene po ruski priključitvi polotoka Krim. Te sankcije je Bruselj obnovil za nadaljnjih šest mesecev konec junija. EU  je zavrnila priznanje ruske aneksije Krima marca 2014 in obsodila podporo Moskve separatistom, ki nadzorujejo dele vzhodne Ukrajine, ki mejijo na Rusijo, kot kršitev mednarodnega prava. Zahodne sankcije so prizadele vse dele ruskega gospodarstva, kar je skupaj s padcem cen nafte pomagalo državi potisniti v najdaljšo recesijo, odkar je Putin leta 2000 prevzel oblast. Ruske oblasti pa so  kot odgovor EU z  znatnimi subvencijami  omogočile razvoj domače industrije, vključno s kmetijstvom.
Teme
arhiv

Zadnji komentarji

Kristjan Sešek :

21.11.2020 23:29

...

Prijatelji

MOJ MALI SVETKlara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

NOVO NA SPLETU Do arhiva le s klikom